18 prispevkovDIŠI PO ISTRI

Cvetača z bešamelom v pečici
Alberto Pucer je zgodovinar in poznavalec istrske dediščine in gastronomije. Vsak petek za Regional pripravi tradicionalne domače recepte. Tokrat je pripravil okusen recept, cvetačo z bešamelom v pečici.

Kruhovi njoki s panceto
Alberto Pucer je zgodovinar in poznavalec istrske dediščine in gastronomije. Vsak petek za Regional pripravi tradicionalne domače recepte. Tokrat je pripravil okusne kruhove njoke s panceto.

Fritaja s pršutom in refoškom
O reji prašičev v Slovenski Istri je izpričano že na začetku 14. stoletja. Zakol prašiča, v času od decembra pa vse tja do februarja, odvisno od polne lune, je bil za vsako družino poseben dan, neke vrste domač praznik. Pri tem opravilu so sodelovali vsi člani družine. Ko je bila torej luna ugodna, so zgodaj zjutraj zaklali prašiča.

Žgvacet s krompirjem
Ena od starih tipičnih istrskih mesnih jedi, ki pa jo lahko pripravimo tudi brez krompirja in ponudimo s fuži, pašto, njoki, polento itd….

Recept Alberta Pucerja: Ombolo v omaki
Ombolo je nedvomno najboljši kos mesa svinjine, seveda če je dobro pripravljen. Ampak ne dela težav. Lahko ga spečemo v ponvi, na žaru, z refoškom, malvazija, samo oljčnim oljem, ponudimo s svežim kruhom, polento, zelenjavo itd.

Fritole z dušo
Gre za slano pecivo, tako imenovane fritole z dušo s slaniki, ki so jih nekoč nudili v nekaterih oštarijah, da so gostje lažje popili dva deci. In prav vino je bilo tisto, ki jim je odprlo dušo.

Albertov recept: Kalamari na žaru
Kalamare lahko pripravimo na več načinov. Najbolj splošni so ocvrti, na žaru, polnjeni, v kozici, itd. Odlična je tudi rižota s kalamari. Najboljšega okusa so pozimi.

Najboljši recepti Alberta Pucerja
V uredništvu Regionala vsako leto potegnemo črto in pregledamo svoje leto. Tako nastanejo lestvice petih najboljših vsebin iz posamezne rubrike. Predstavljamo vam pet najbolj okusnih receptov Alberta Pucerja iz rubrike Diši po Istri po mnenju uredništva.

DIŠI PO ISTRI: Bakala na rdeče
V Istri je že od zdavnaj za božično vigilijo na mizi bakala na belo z vrzotami in polento (recept je bil objavljen lani v tem času). Sicer pa poznamo več načinov priprave bakalaja: na brodet, ocvrt, mariniran, v paradižnikovi omaki s krompirjem ali brez, ki mu pravimo tudi bakala »na rdeče«. Tudi za pripravo bakalaja na rdeče obstaja več receptov, ki pa se med seboj le malo razlikujejo.

RECEPT: Ribje polpete
Alberto Pucer je zgodovinar in poznavalec istrske dediščine in gastronomije. Vsak petek za Regional pripravi tradicionalne domače recepte. Tokrat je pripravil okusne ribje polpete.

Polenta "na star način"
Še do nedavnega je bila polenta dokaj pogosto na naših mizah, zlasti pa v zimskih časih. Polento so kuhali v bakrenih kotličkih, na ognjišču oziroma štedilniku na drva najmanj pol ure, odvisno od količine, pa tudi do tri četrt ure. Za kuhanje so uporabljali polentar, vrsto lesene kuhalnice, ki je danes ni več dobiti. Ko je bila polenta kuhana, so jo stresli na desko in z nitjo narezali na kose.

RECEPT: Zajec na golaž
Alberto Pucer je zgodovinar in poznavalec istrske dediščine in gastronomije. Vsak petek za Regional pripravi tradicionalne domače recepte. Tokrat je pripravil zajčji golaž ali žgvacet.

RECEPT: Črna rižota
Sipe so morski glavonožci, ovalne in nekoliko sploščene oblike. Meso je dobro, belo, sladkasto in ne pretrdo. Pripravljajo se na različne načine, kuhane v solati, pečene, pohane, na brodet, z blitvo, grahom, šparglji in seveda rižoto.

RECEPT: Kakijev štrukelj
Domovina kakija je vzhodna Azija. Najbolj cenjeno je to sadje prav v deželi vzhajajočega sonca, kjer beseda kaki pomeni sadež. V Evropi in ZDA kaki vzgajajo od druge polovice 19. stoletja. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870, pridelujejo pa ga predvsem države od Sredozemlju. V Istri in Slovenskem primorju so kaki začeli gojiti nekoliko kasneje, v prvih desetletjih prejšnjega stoletja.

RECEPT: Za sv. Martina eno "bokaleto" vina in en'ga petelina
Na prvo nedeljo v novembru je bil star poganski jesenski zahvalni paznik, ki se je prenesel na sv. Martina, ki goduje 11. novembra oziroma listopada(danes Cerkev praznuje Zahvalno nedeljo na prvo nedeljo po Vseh svetih). Praznovanje sv. Martina v slovenski Istri, kot ga poznamo danes se je razširilo zlasti po drugi svetovni vojni. Tedaj se namreč odpirajo sodi, pokuša mlado vino in pripravljajo razne jedi. Dobro vino seveda zahteva tudi dobro hrano. V večini slovenskih krajev je na ta dan na mizi pečena gos ali raca, v slovenski Istri pa puran oziroma nadevan petelin z mlinci, fuži, krompirjem, kislim zeljem…

RECEPT: Mušole - noetove barčice
V preteklosti je bilo ponekod v Istri v navadi, da so bili za 1. november, dan vseh svetnikov, na jedilniku mušoli oziroma noetove barčice. V mestih so jih prodajali na posebnih stojnicah oziroma kioskih, podobno kot danes kostanj. Pripravimo jih na žaru ali kuhane, rižoto ali buzaro, njihovo meso pa je zelo okusno. Nekateri jih jejo kar surove.

RECEPT: Sipe na brodet
V Istri so pripravljali brodet z različnimi vrstami rib, z jeguljami, zlasti pa sipami. Tako je nastala samostojna, odlična in izredno okusna jed "sipe na brodet", ki se ponudi s polento.

RECEPT: Žižole
Žižole so plodovi istoimenskega sredozemskega grma, ki pri nas uspeva na Primorskem. Užitne so v oktobru, ko popolnoma dozorijo in so rjave barve. Takrat se jim kožica naguba, meso pa postane medeno (se zmehča) in so prijetnega sladko kislega okusa. Uživamo jih surove, v Istri pa so najbolj poznane "žižole v žganju" oziroma tropinovcu.