DIŠI PO ISTRI: September figov

 

Figa (smokva) je ena najstarejših subtropskih sadnih rastlin. Najdemo jo v najstarejših zapisih Svetega Pisma. Njena domovina je južna Perzija in Sirija. Tam je bila simbol plodnosti, v Stari Grčiji pa  moškosti in moči. Poznanih je preko tisoč vrst fig, pri nas pa preko dvajset.  V Sloveniji figa uspeva v Slovenski Istri, na Goriškem in v Brdih, posamezna drevesa pa lahko tudi na Krasu in celo v Beli Krajini.

V Slovenski Isti so prisotne naslednje vrste fig: Bela petrovka, Črna petrovka, Miljska figa ali Mivščica, Belica, Matalon, Črni matalon, Madona, Zelenka, Laškica ali Laščica, Pinčica, Kanore, Cikulina, Rjavka, Črnica itd.

Nekoč so fige jedli s kruhom (popoldanska malica), iz njih so kuhali marmelado, jih sušili, pripravljali figove hlebčke, kroglice in druge sladice.

FIGOV HLEBČEK

Potrebujemo (količinsko se mere približne):

- ½ kg suhih fig,

- 200 g rozin,

- po želji malo ruma, prav tako po želji zlete mandlje in pinjole ter lovorove liste.

Priprava:

Suhe fige zmeljemo ali na drobno sesekljamo in damo v skledo. Dodamo rozine, ki smo jih prej namočili v topli vodi z rumom, mlete mandlje in pinjole ter vse dobro zmešamo in pregnetemo. Na lesen krožnik zložimo lovorove liste, nanje položimo figovo maso, ki smo jo oblikovali v obliko hlebčka ter prekrijemo z lovorovimi listi. Tako pripravljen figov hlebček sušimo na soncu najmanj teden dni, nato shranimo in režemo po želji.

VLOŽENE FIGE

Potrebujemo:

- sveže fige,

- vodo in le malo sladkorja.

Priprava:

Sveže, ne preveč zrele fige operemo in osušimo. Z zobotrebcem jih prebodemo na več krajih, zložimo v steklen kozarec ter prelijemo z le nekoliko sladkano prekuhano in ohlajeno vodo, da jih prekrije in kozarec zapremo.