18 prispevkovDIŠI PO ISTRI
RECEPT: Panirane sardele
Sardela je najpogostejša riba našega morja in sodi med najznačilnejše predstavnike mediteranske primorske ribje prehrane. Nekoč je bila na istrskih mizah pogosteje na krožnikih. Je okusna in hranljiva riba. Vsebuje lahko prebavljive beljakovine, vrsto vitaminov in mineralov ter omega 3 maščobne kisline. Pripravljamo pa jo na več načinov, in sicer kakih 200. Najbolj okusne so pečene na žaru, ocvrte, na šavor, panirane …
RECEPT: Istrski cukerini
Od starih istrskih sladic oziroma peciva so danes najpogosteje na mizah hroštole in fritole, redkeje pa navadni biškoti (od bis cotto = dvakrat pečen), parpanjaki, busolj, pandoli in tako imenovani istrski cukerini (od cuker = sladkor). Poglejmo recept.
RECEPT: Pandoli
Pandoli so vrsta trdih piškotov (peciva), ki so dobili ime po pandolu, stari (antični), popularni, tradicionalni družabni in športni igri.
DIŠI PO ISTRI: September figov
V Istri so mesecem juniju, juliju, avgustu in septembru dodali tudi vzdevke po sadju, značilnem za te mesece »Giugno fruter, Luglio dei meloni, Agosto perseger, Setembre figher« / Junij sadni mesec, julij melonin, avgust breskov in september figov. In ker smo zakorakali v september ali kimavec naj tokrat zadiši po figah, redkemu domačemu sadju, ki ga še ni potrebno škropiti.
RECEPT: Peperonata
Peperonata je zelenjavna poletna jed, ki je k nam prišla iz zahodne Italije. Ime izvira iz italijanske besede "peperone", ki pomeni paprika. Poleg paprike (zelene), ki zaradi močnejšega okusa prevladuje in po kateri je jed dobila ime, so ostale vrtnine peperonate še domače sveže cukete (bučke), melancane (jajčevci) in pomidori (paradižnik).
RECEPT: Ždrocenik - stročji fižol in krompir
Alberto Pucer je zgodovinar in poznavalec istrske dediščine in gastronomije. Vsak petek za Regional pripravi tradicionalne domače recepte. Tokrat je pripravil staro, pristno, dobro poletno jed ...
Češnjev zavitek
Prve »omembe« češenj v slovenski Istri segajo v 15. stoletje, točneje v leto 1490, ko jih je Janez iz Kastva naslikal na znamenitih freskah v hrastoveljski cerkvici sv. Trojice. Prav s češnjami je upodobil mesec junij.
Recept: Riži-biži
Riž so iz Azije k nam prinesli Benečani. Kmalu je postal tudi v Istri priljubljena jed, pa ne sam, ampak kot sestavina raznih jedi, tako zelenjavnih, mesnih in ribjih. Med najbolj znane sodi tako imenovani "riži–biži", riž z grahom.
Fritaja s peski, panceto in polento
Peski so poganjki cvetov mladega rdečega česna, ki jih pulimo, še preden česen dozori. Zgornji del peska odstranimo, steblo pa narežemo na cca 2 cm velike koščke. Za pripravo fritaje jih nekateri prej skuhajo v slani vodi, da zgubijo močan vonj po česnu. Če jih pripravljamo surove, pa preden dodamo jajca, jih nekoliko časa pražimo z dolivanjem tople vode.
RECEPT: Artičoke po tržaško in istrsko
Poznamo več vrst te osatu podobne sredozemske zdravilne rastline: tako imenovane “divje”, domače ali poljske, ki so manjše in v Istri zelo razširjene, ter gojene, ki so nekoliko večje in bolj mesnate (zelene, zeleno-sive, zeleno-vijoličaste ...). Artičoke so izredno zdravilna rastlina. Kot take in kot sočivje so jih cenili in uživali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. Še danes so izredno cenjene med romanskimi narodi. Enako velja tudi za Istrane, ki jih pripravljajo na več načinov.
RECEPT: Akacijevi ali bezgovi cvetovi na "pariško"
Cvetovi akacije vsebujejo veliko beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob ter so ocvrti na oljčnem olju zelo dobri. Prav tako se v kuhinji uporabljajo tudi bezgovi cvetovi, ocvrti na pariško ali omlete.
Recept: Svinjina s koromačem, bledežem in grahom
Tudi to je stara tipična istrska jed, ki se od kraja do kraja nekoliko razlikuje predvsem glede sestavin. Ponekod pripravijo svinjino samo s koromačem, drugod dodajo še blitvo, grah itd. Ponudi se s polento. Na binkoštni ali praznik prihoda sv. duha (50 dni po veliki noči) pa se jed (zlasti v Krkavčah) pripravi s svinjskim jezikom v spomin na svetopisemski dogodek ko so apostoli govorili „v tujih jezikih, kakor jim je dal Duh izgovarjati“ in je „vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku“. Sicer je v prihod sv. duha v krščanski umetnosti upodobljen v obliki plamenčkov, ki spominjajo na jezike.
Recept : NA'KELDA
Nakalda ali nadava, tudi nadova je nedvomno ena najbolj tipičnih in avtohtonih istrskih jedi. Običajno so jo pripravljali ob oziroma po veliki noči, v vsaki vasi pa so se sestavine nekoliko razlikovale.
RECEPT: Rižota z blitvo
Alberto Pucer je zgodovinar in poznavalec istrske dediščine in gastronomije. Vsak petek za Regional pripravi tradicionalne domače recepte. Ker se bliža praznik olja in bledeža, ki bo 3. in 4. maja v Padni, nam je v ta namen pripravil rižoto z blitvo.
Velikonočni recept: Pinca
Pinca je tipična istrska velikonočna sladica oziroma sladek kruh v obliki hleba. Iz testa za pince se pripravi tudi tičica ali pletenka, vendar še z dodatkom celega jajca. Poleg trdo kuhanih jajc (obarvanih s čebulnimi olupki) je pinca (tudi tičica) glavna jed, ki se nese k velikonočnemu blagoslovu jedi. Po blagoslovu je navada, da vsak zaužije košček blagoslovljene pince, mrvice pa so nekoč dali živalim. Receptov za pripravo pince je več, ki pa so si vsi bolj ali manj podobni.
Recept: Regrat ali pizdonkola
Spomladansko utrujenost premagujemo tako, da pijemo in jemo zdravo hrano, bogato z vitamini in minerali. Zato pa je že od zdavnaj znala poskrbeti narava sama, saj nas prav spomladi obdari s številnimi zdravilnimi zelmi, samoraslim rastlinjem, zelenjavo itd. med katero sodi tudi regrat ali po domače pizdonkola (tudi jajčar, radičela itd.)
Recept: Štrunjci
Štrunjci so sicer stara, a dokaj pozabljena istrska jed, ki bi jih lahko imenovali tudi sirovi njoki oziroma žličniki.
Recept: Piščanec po izolsko
Diši po izolsko. Alberto Pucer je zgodovinar in poznavalec istrske dediščine in gastronomije. Vsak petek za Regional pripravi tradicionalne domače recepte. Tokrat nam je pripravil piščanec po izolsko.