ŽICA NA MEJI: Nelagodje za Istrane in škoda za turizem

Domačini na slovenski strani reke Dragonje razumejo, da je ograjo potrebno namestiti, a jim vzbuja neprijetne občutke. Na hrvaški strani menijo, da bi bilo to obsojanja vredno dejanje zaustaviti s protesti.

Lovci: ograja zaustavlja divjad in nikogar drugega 

Dobršen del poti ob meji je neprehoden in nevarn, če je ne poznamo, pravijo Hrvati. Gre za območje bogato z razpokami in jamami. V dolini se nahajata mejna prehoda Sečovlje in Dragonja. Ob reki Dragonji pa je večinoma blato. Z žičnato ograjo niso zadovoljni niti lovci, ki pravijo, da je njena edina funkcija zaustavljanje živali in nikogar drugega. Ko se divjad zaplete v takšno ograjo, tam tudi ostane. Ne more se rešiti in umira v mukah.

Ponekod odprti prehodi 

Domačini se bojijo tudi za varnost otrok, ki se žici približajo iz radovednosti in se lahko poškodujejo. So pa na prošnjo latnikov kmetijskih zemljišč postavljalci pustili prehode v ograji, saj marsikdo iz reke črpa vodo za zalivanje njiv. Zato se domačini sprašujejo, kakšen smisel ima ograja, če se lahko skoznjo vsakdo prebije z lahkoto. Pri nekaterih hišah je vojska pripravila količke, ograjo pa bodo potegnili v primeru povečane nevarnosti.

Škoda za turizem 

Na splošno pa so ljudje razočarani in prepričani, da so bodeče žice stvar preteklosti. S takšno potezo slovenske vlade je bila narejena velika škoda turizmu in gospodarstvu v Istri, menijo. Po drugi strani vedo, da se bodo morajo z ograjo naučiti živeti, evropska unija pa je padla na izpitu.