Sledijo še Nikoli in Tartiniju

Kot so sporočili iz društva, sta Nikola in Tartini mlada vranjeka, prvi je bil izvaljen v letošnji zimi, drugi pa je dopolnil eno leto. Nikola se je prvi dan opazovanja zadrževal v okolici Izole, kjer je lovil v oddaljenosti nekaj več kot kilometer od obale, prenočeval pa na školjčišču pri Debelem rtiču. Tartini pa se je zjutraj odpravil na odrto morje, okoli 2,5 kilometra od strunjanske obale.

Varstvena ornitologinja, dr. Urška Koce, je pojasnila, da je namen proučevanja vranjekov v slovenskem morju določiti območja, kjer se čez dan prehranjujejo z ribami. Kot so pokazale dosedanje raziskave, so te živali pri izbiri območja hranjenja dokaj konservativne, saj isti osebek odhaja na isto območje. "To je pomembno tudi z naravovarstvenega vidika. Če bi izginili z določenega območja, bi vedeli, da je tam nekaj narobe," razlaga Kocetova. Največje razdalje, na katerih se gibljejo vranjeki, so sicer do 4,5 kilometra od obale, kjer lovijo črne glavače, ribe, ki se zadržujejo pri morskem dnu.  Nekateri pa se zadržujejo le ob obali Izole, kjer jejo manjše ribe, denimo girice.

Člani DOPPS-a so s projektom opremljenja vranjekov z GPS-sledilnimi napravami začeli oktobra 2012, ko so sledili Ariju in Šimetu, letos pa nameravajo opremiti še več vranjekov. Na osnovi podatkov, ki jih bodo s tem pridobili, bodo v obliki predloga novih morskih IBA-jev, mednarodno pomembnih območij za ptice, posredovali na BirdLife International, kjer bodo predlog strokovno ocenili, območja pa vključili v uradni IBA inventar.