IZOLA V PRIMEŽU DEMOGRAFSKIH SPREMEMB: Skoraj vsak peti prebivalec je tuji državljan

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je imela Izola na začetku leta 2026 skupaj 16.447 prebivalcev, od tega 3094 tujih državljanov. Njihov delež je tako znašal 18,8 odstotka, kar je občutno več od slovenskega povprečja, ki je bilo v istem obdobju 10,5-odstotno.

Visok delež tujih državljanov beležijo tudi v drugih obalnih občinah. V Piranu je znašal 16,8 odstotka, v Kopru pa 16 odstotkov.

Največ priseljencev prihaja z območja nekdanje Jugoslavije

Kot je za 24ur.com pojasnil izolski župan Milan Bogatič, večina priseljencev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Kosova in Severne Makedonije.

Del priseljencev se zaposluje v turizmu in lokalnih javnih podjetjih, med drugim v Komunali Izola. Vendar priseljevanje ni povezano zgolj z zaposlovanjem, saj se številnim delavcem pridružijo tudi družinski člani.

To prinaša dodatne potrebe predvsem na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja in vključevanja v lokalno okolje.

Jezikovne ovire med največjimi izzivi

Po besedah župana Bogatiča je eden ključnih izzivov vključevanje otrok, ki ob prihodu v Slovenijo ne govorijo slovenskega jezika.

Težave se pojavljajo predvsem ob vstopu v vrtec ali osnovno šolo, kjer se nekateri otroci prvič srečajo s slovenščino. Za lažje sporazumevanje in vključevanje družin občina uporablja tudi pomoč medkulturnih mediatorjev, ki med drugim govorijo albansko, srbsko in arabsko.

Njihova naloga je pomagati pri premagovanju jezikovnih in kulturnih razlik ter olajšati komunikacijo med priseljenci in ustanovami.

Tuje delavce vse bolj potrebuje tudi gospodarstvo

Podobne demografske spremembe opažajo drugod po Sloveniji. V Celju rast prebivalstva pomembno spodbuja priseljevanje, saj je naravni prirast negativen.

Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki jih navaja 24ur.com, je na območju celjske regije med zaposlenimi skoraj 16 odstotkov tujih delavcev.

Delodajalci jih najpogosteje potrebujejo v proizvodnji, prometu, gradbeništvu, gostinstvu in skladiščenju. Poleg delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije vse pogosteje zaposlujejo tudi državljane Nepala, Indije in Filipinov.

Priseljevanje odpira širša vprašanja razvoja občin

Povečevanje števila tujih državljanov za občine ne pomeni zgolj sprememb v sestavi prebivalstva, temveč tudi potrebo po prilagajanju javnih storitev.

V ospredje prihajajo dostopnost stanovanj, zmogljivosti vrtcev in šol, zdravstvena oskrba ter učinkoviti programi vključevanja priseljencev.

Izkušnje Izole in Celja kažejo, da je priseljevanje pomembno povezano z delovanjem lokalnega gospodarstva, hkrati pa zahteva sodelovanje občin, države, delodajalcev in drugih ustanov. Pomembno vprašanje ostaja, kako zagotoviti, da bodo ob gospodarskih potrebah ustrezno obravnavane tudi potrebe prebivalcev in njihovih družin, še poroča 24ur.com.