SKORAJ PET LET PO REFERENDUMU NOV POSKUS: Bo Izola končno dobila novi prostorski načrt?

Po referendumu 33 zahtev za spremembe

Občinski svet je prvotni OPN sprejel julija 2021, vendar je Civilna iniciativa Gibanje za Izolo kmalu zatem sprožila referendumsko pobudo. Predstavniki iniciative so oblikovali 33 zahtev za spremembo prostorskega načrta, volivci pa so januarja 2022 na naknadnem referendumu zavrnili njegovo uveljavitev.

Občina je nato začela postopek usklajevanja dokumenta. V letih 2023 in 2024 so v njem sodelovali predstavniki različnih dejavnosti, civilne iniciative, strokovnjaki in občani. Ustanovljeni sta bili tudi posvetovalna skupina za uskladitev OPN in posebna podskupina za kmetije.

Novi predlog je bil javno razgrnjen od 20. januarja do 20. februarja letos, javni obravnavi pa sta potekali v Izoli in Kortah. Po obravnavi pripomb in dodatnih uskladitvah je občina pripravila končno različico za odločanje na občinskem svetu.

Argo in Riba: omejitve za stanovanja in hotele

Ena pomembnejših sprememb se nanaša na možnosti pozidave nekaterih območij ob morju.

Na območju Arga novi OPN predvideva prepoved gradnje stanovanjskih stavb, hotelov in podobnih objektov za kratkotrajno nastanitev. Na območju Ribe so nastanitvene dejavnosti dovoljene le kot spremljajoča dejavnost, pri čemer del objekta, namenjen hotelskim in podobnim nastanitvam, ne sme doseči polovice njegove bruto tlorisne površine.

Spremembe se nanašajo tudi na višino novih objektov na območjih Arga, Ribe, Male opreme in ob Cankarjevem drevoredu. Zanje so bile pripravljene posebne strokovne podlage, vendar je ministrstvo za kulturo zahtevalo dodatno preverjanje vpliva načrtovanih gradenj na podobo mesta in prepoznavne vedute starega mestnega jedra.

Podzemne garaže zaradi poplav pod vprašajem

Posebno pozornost vzbujajo tudi spremembe pri načrtovanju podzemnih garaž. Iz gradiva za občinski svet izhaja, da so morali pripravljavci zaradi poplavne ogroženosti in pomanjkanja ustreznih hidrološko-hidravličnih študij iz posebnih prostorskih določil umakniti besedilo o preverjanju možnosti njihove umestitve.

Sprememba se nanaša na območja Arga, Ribe, Lonke in obstoječega parkirišča Ladjedelnica. To sicer ne pomeni, da bi bile podzemne garaže na teh območjih že v celoti prepovedane. V predlogu OPN namreč ostajajo splošni pogoji in omejitve za gradnjo podzemnih delov objektov na poplavno ogroženih območjih.

Na Maliji brez predvidenih širitev, za Drogo ostajajo kmetijska zemljišča

Pomembne spremembe so predvidene tudi v zaledju Izole. Načrtovane širitve naselja Malija se ne bodo izvedle, obseg stavbnih zemljišč pa se na določenih območjih ohranja v okviru veljavnega prostorskega plana.

Podobno velja za območje za Drogo, kjer se namesto širitve gospodarske cone na delu zemljišč ohranja kmetijska namenska raba.

Po drugi strani novi predlog predvideva tudi možnosti za razvoj oziroma gradnjo kmetij. V postopku usklajevanja je bilo upoštevanih deset pobud, ki so izpolnjevale določena merila. Nekatere predvidene spremembe pa so bile pozneje izločene zaradi ugotovljenega tveganja plazenja tal.

div class="iframely-embed">

Občina pridobila potrebna mnenja, zdaj so na potezi svetniki

Kot izhaja iz gradiva, so bila v postopku priprave usklajenega OPN pridobljena pozitivna mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. 24. septembra je bila izdana tudi odločba o sprejemljivosti vplivov načrta na okolje in naravo.

Na občini ocenjujejo, da so s tem opravili vse potrebne postopke za sprejetje novega dokumenta. Župan Milan Bogatič občinskemu svetu predlaga sprejetje odloka, ki bi nadomestil prvotni OPN, sprejet leta 2021 in pozneje zavrnjen na referendumu.

O predlogu bodo svetniki odločali v četrtek. Če ga bodo potrdili, bo občina naredila pomemben korak k uveljavitvi novega prostorskega načrta, ki bo določal prihodnjo namensko rabo zemljišč in pogoje za gradnjo na območju Izole.

Ob tem ostaja odprto vprašanje, ali novi dokument v zadostni meri odgovarja na pomisleke, zaradi katerih so Izolani prvotni OPN zavrnili. Prav to bo ena ključnih vsebinskih okoliščin četrtkovega odločanja.

Na dnevnem redu tudi proračun, strategija razvoja in kratkoročno oddajanje stanovanj

Na četrtkovi seji, ki se bo začela ob 16. uri, bodo izolski občinski svetniki poleg OPN odločali tudi o proračunu občine za leto 2027. Dopolnjeni predlog predvideva 34,6 milijona evrov prihodkov in 36,3 milijona evrov odhodkov, kar pomeni približno 1,65 milijona evrov primanjkljaja. Za financiranje investicij občina načrtuje tudi 2,4 milijona evrov novega zadolževanja. Med pomembnejšimi projekti so rekonstrukcija Kosovelove ulice, obnova vodovoda Mehano, urejanje cest in nadaljevanje projekta vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa. Za investicije je predvidenih skoraj 13 milijonov evrov.

Svetniki bodo odločali tudi o Strategiji razvoja občine Izola za obdobje 2027–2037, ki določa glavne smernice razvoja v prihodnjem desetletju. Dokument med ključne cilje uvršča izboljšanje dostopnosti stanovanj, zmanjševanje prometne in parkirne obremenitve, razvoj trajnostne mobilnosti ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Poseben poudarek namenja tudi varovanju morja in obale, razvoju turizma, prilagajanju podnebnim spremembam ter izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev.

Na dnevnem redu bodo še predlog časovne omejitve kratkotrajnega oddajanja stanovanj v drugem branju, letni program športa za leto 2027, vprašanja vodooskrbe Istre in Krasa ter zadeve, povezane z Domom starejših Livade. 

Svetniki se bodo seznanili tudi z gradivom glede načrtovanega plinskega terminala in širitve pristaniških zmogljivosti v Koprskem zalivu. Župan Ankarana Gregor Strmčnik je namreč septembra župane in občinske svete Kopra, Izole in Pirana ponovno pozval, naj se opredelijo do predvidenega podaljšanja drugega pomola Luke Koper ter gradnje privezov za tankerje, namenjene pretovoru naftnih derivatov, nevarnih snovi, kemikalij in utekočinjenega naftnega plina. V Ankaranu načrtom odločno nasprotujejo, saj menijo, da bi morebitni posegi vplivali na celoten Koprski zaliv, zato od preostalih istrskih občin pričakujejo jasno stališče.