Prihodnost izolskega študentskega kampusa pod vprašajem

UP je decembra pridobila uporabno dovoljenje za objekt A. Kot je za STA ocenil prorektor univerze za ekonomiko in finance Rok Strašek, je to glede na okoliščine, v katerih so podedovali investicijo od prejšnjega vodstva in jo pripeljali do te točke praktično brez vsakršnih sredstev, "skoraj neverjetno".

Dolgotrajnost postopkov Strašek pripisuje temu, da naložba v finančnem smislu ni bila jasno zaprta, denarja, predvidenega v različnih strateških dokumentih tako univerze kot pristojnega ministrstva, pa ni bilo. Kljub temu so s črpanjem sredstev EU in racionalizacijo stroškov decembra lani uspeli pridobiti uporabno dovoljenj za objekt A.

V zaključni fazi je priprava javnega naročila za raziskovalno opremo, navaja prorektor, ki računa, da bodo v treh ali štirih mesecih zaključili razpis in dobavili opremo: "V prostore se bomo selili tako, kot bo oprema prihajala, z naslednjim študijskim letom pa bi tam že lahko začeli izvajati pedagoške aktivnosti."

Tako naj bi izgledal dokončan kampus

UP ne more dobiti gradbenega dovoljenja za preostale objekte

Zdaj pa se zapleta pri nadaljevanju projekta, ki predvideva še objekt B ter tri stolpiče za študentske domove. Univerza ima na 2,2 hektarja zemljišč, kjer naj bi stali objekti, stavbno pravico za 99 let, leta 2008 pa so na izolsko upravno enoto podali vlogo za gradbeno dovoljenje, pri čemer je bil pogoj občine, da dovoljenje pridobijo v roku dveh let.

Strašek priznava, da je UP rok zamudila, da pa je sedanje vodstvo bilo zelo proaktivno pri nadaljevanju projekta. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja bi bili tudi bistveno bolj konkurenčni na evropskih projektih, dodaja. Kljub zapletom so na univerzi dopolnjevali vlogo in pridobivali soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja. Upravna enota pa zdaj zahteva še soglasji občine glede postavitve transformatorske postaje in služnostne poti, ki pa ju občina ni dala.

Poleg tega mora UP izkazati tudi potrdilo o plačilu komunalnega prispevka, občina pa zahteva plačilo prispevka vnaprej. Kot navaja Strašek, je ne glede na zakonske določbe bilo v navadi, da so investitorji, kakršna je univerza, z občinami sklepali dogovor, po katerem so opredelili način in rok plačila prispevka, občine pa so na tej podlagi investitorjem izdale potrdilo o plačilu prispevka za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja.

Kot dodaja, gre v tem primeru za okoli 700.000 evrov, ki pa jih UP nima. Priznava tudi, da univerza ta čas nima lastnih sredstev, da bi dokončalo izgradnjo kampusa. Prorektorja čudi to, da se je polemika okoli pridobitve gradbenega dovoljenja začela zdaj, ko se je pri tej naložbi končno nekaj premaknilo. Na občini trdijo, da tudi sami podpirajo projekt, pravi Strašek, "hkrati pa so škarje in platno pri njih".

Kolenc: Občina je še vedno zainteresirana, da se projekt realizira

Izolski župan Igor Kolenc zatrjuje, da je občina še vedno zainteresirana, da se projekt realizira, a hkrati poudarja, da je to projekt univerze. Ne mislijo pa dajati "bianco menic" za komunalni prispevek in ostalo, "ker ne vidimo čisto nobene garancije, da bo ta projekt speljan do konca".

"Noben problem ni soglasje, noben problem ni dovoliti, da se to nadaljuje, samo naj bodo neke garancije, naj bodo neki resni pristopi," še pravi Kolenc, ki opozarja, da UP nima denarja, niti ni izkazala garancij, kdaj bodo lahko šli dejansko v gradnjo.

Zato so na občini že sprožili zahtevo, da se jim zemljišče vrne nazaj. Ne morejo si namreč privoščiti, da bi na tako veliki površini sredi Izole vladal status quo, dodaja župan. Kljub temu tudi Kolenc priznava, da gre pri Kampusu Livade za dober projekt, vendar mora UP najti nekoga ki bo zadevo znal izpeljati. "Naj povedo, da ne zmorejo, naj odstopijo projekt občini in bomo mi kot občina vstopili v projekt in iskali rešitve," predlaga prvi občan. Projekt je po njegovih besedah moč peljati naprej "v isti smeri, samo v drugačni konfiguraciji", prostor pa bi lahko koristile tudi druge ustanove.