KANALIZACIJA ANKARAN–HRVATINI: Iz projekta izginil 1,6 km dolg vodovod, občina pojasnjuje zakaj

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Celotna vrednost projekta je po novem ocenjena na 4.047.083,42 evra, ankaranski del pa na 2.775.573,65 evra. Sofinanciranje Ankarana ostaja nespremenjeno, največ 480.512,12 evra, lastni vložek občine je po novem predviden v višini 2.295.061,53 evra. Razlika pri ankaranskem delu projekta znaša 946.105,09 evra. Za prav toliko se je zmanjšal znesek, ki naj bi ga Ankaran plačal iz svojega proračuna.

Kaj je izginilo iz projekta?

Septembrska različica je na območju Ankarana poleg 3.848 metrov fekalne in 1.538 metrov meteorne kanalizacije predvidevala tudi sanacijo 1.651 metrov vodovoda. Samo neposredna gradbena dela na vodovodu so bila v starem IP ocenjena na 857.610 evrov. V dopolnjenem IP tega 1.651-metrskega vodovodnega dela ni več. Za Ankaran dokument zdaj navaja 3.848 metrov fekalne kanalizacije z enim črpališčem in 1.538 metrov meteorne kanalizacije. Vodovod pa s tem ni izginil iz občinskih načrtov.

"Vodovod kot neupravičen strošek v projektu Kanalizacija Ankaran–Hrvatini smo po uskladitvi z Rižanskim vodovodom Koper prestavili v projekt Vodooskrba slovenske Istre in Krasa, kjer je predvideno sofinanciranje v višini 75 odstotkov (70 dostotkov evropskih sredstev in pet odstotkov državnih). Ta namera je bila predstavljena na sami seji," pojasnjujejo na ankaranski občini.

Gre torej za pomembno razlikovanje: skoraj 946.000 evrov ni izginilo zato, ker bi občina po septembrskem zapletu preprosto opustila primerljiv obseg infrastrukture. Vodovodni del je finančno izločen iz tega investicijskega programa in prestavljen v drug projekt, kjer občina računa na bistveno višje sofinanciranje.

Septembra počilo prav pri vprašanju denarja

Prav finančna konstrukcija je bila jedro septembrskega spora. Takratni dokument je za Mestno občino Koper (MOK) predvideval 1.271.509,77 evra investicije, pri čemer je bilo predvidenih največ 1.160.696,36 evra sofinancerskih sredstev. Za Ankaran pa je bilo ob 3,72 milijona evrov vrednem delu projekta predvidenih največ 480.512,12 evra nepovratnih sredstev.

Svetnica Breda Krašna (Gibanje Svoboda) je na seji opozorila na veliko razliko v finančnem bremenu obeh občin. Po razpravi je sejo občinskega sveta zapustila. Po njenem odhodu občinski svet ni bil več sklepčen, zato se odločanje o investicijskem programu ni končalo. V javnosti se je nato razvil oster spor.

Lista Vsi smo Ankaran (VSA) je na Facebooku zapisala, da je šlo pri ravnanju njenih svetnikov za obstrukcijo. Poudarili so, da ne nasprotujejo kanalizaciji, izboljšanju infrastrukture ali varovanju okolja, temveč načinu financiranja. Izpostavili so prav razmerje med občinama: po takratnem IP bi Koper sam zagotovil približno 8,7 odstotka sredstev za svoj del, Ankaran pa približno 87 odstotkov svojega dela. "Ne nasprotujemo kanalizaciji. Ne nasprotujemo razvoju. Ne nasprotujemo varovanju okolja. Zahtevamo pa, da se z denarjem občanov ravna pregledno, odgovorno in na podlagi vseh dejstev," so med drugim zapisali pri VSA.

Občina Ankaran: ne gre za primerljive dele projekta

Na kritike se je odzvala podžupanja Barbara Švagelj. V daljšem zapisu na Facebooku je poudarila, da je izgradnja sistema odvajanja fekalnih in meteornih voda obvezna naloga občine ter da velik del stroškov, ki so bremenili Ankaran, ni predstavljala sama sofinancirana fekalna kanalizacija. Po njenih navedbah sta bila v prvotni IP vključena tudi meteorna kanalizacija in rekonstrukcija vodovoda, ki v tem evropskem mehanizmu nista bila sofinancirana. Občina je zagovarjala skupno izvedbo del, saj bi bilo po njenem smiselno vso infrastrukturo urediti ob enem razkopavanju cest.

Švagelj je že takrat napovedala tudi spremembo, ki je zdaj razvidna iz novega dokumenta: rekonstrukcija vodovoda je izločena iz IP kanalizacije in vključena v drug projekt. Pri razliki v višini evropskega in državnega denarja pa je pojasnila, da se sredstva dogovora za razvoj regije po navedbah občine ne delijo glede na skupno vrednost posameznega projekta, ampak je višina sredstev povezana s kvoto posamezne občine v Obalno-kraški razvojni regiji.

Občina in VSA tudi o tem, kar se je zgodilo na seji

Spor se ni končal pri številkah. Občina Ankaran je v svojem odzivu zavrnila interpretacijo VSA, da so svetniki liste sejo obstruirali. Po navedbah občine se svetniki VSA 36. redne seje niso udeležili, vendar iz njihovih predhodnih opravičil ni bilo razvidno, da gre za napovedano politično obstrukcijo. Krašna, ki je bila na seji prisotna kot svetnica Gibanja Svoboda, je po navedbah občine svojo izjavo predstavila v svojem imenu in v imenu VSA ter nato odšla.

Uradni zapisnik potrjuje, da je bilo na začetku seje prisotnih sedem od 13 članov občinskega sveta, med njimi Krašna, medtem ko štirih svetnikov VSA ni bilo. Občina je v odzivu zapisala, da je po odhodu Krašne občinski svet postal nesklepčen, ter ocenila, da bi morali svetniki pomisleke in predloge sprememb obravnavati v razpravi in pri glasovanju.

Za 13. oktober je tako pred svetniki finančno precej drugačen dokument od tistega, zaradi katerega se je septembrska seja končala brez odločitve.