ANKARAN USPEL S PRITOŽBO: Ministrstvo bo moralo znova odločati o razkritju načrtov Luke Koper

Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da ministrstvo ni ustrezno ugotovilo dejanskega stanja in preverilo vseh zakonskih pogojev za zavrnitev dostopa. Informacijski pooblaščenec je neodvisni državni organ, pristojen za varstvo osebnih podatkov in dostop do informacij javnega značaja, ki ga trenutno vodi Jelena Virant Burnik.

Občina Ankaran je dosegla pomemben preobrat v postopku pridobivanja razvojnih dokumentov Luke Koper. Informacijski pooblaščenec je z odločbo z dne 15. oktobra 2026 ugodil njeni pritožbi zoper Ministrstvo za infrastrukturo, ki je maja zavrnilo dostop do dokumentacije s sklicevanjem na poslovno skrivnost. Odločitev ministrstva je v izpodbijanem delu odpravil in mu zadevo vrnil v ponovno odločanje.

Po navedbah občine je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da ministrstvo ni ustrezno ugotovilo dejanskega stanja in preverilo vseh zakonskih pogojev za zavrnitev dostopa. Posebej je izpostavil vprašanje okoljskih informacij in morebitnega prevladujočega javnega interesa za njihovo razkritje.

Vlada sprejela nov razvojni program, občina zahteva vpogled v oba

Občina Ankaran si že več let prizadeva pridobiti vpogled v razvojne načrte koprskega pristanišča, saj lahko predvideni posegi pomembno vplivajo na prostor, okolje in kakovost življenja prebivalcev Koprskega zaliva. Aprila letos je od Ministrstva za infrastrukturo zahtevala dostop do zadnje veljavne oziroma dopolnjene različice Programa razvoja pristanišča za obdobje 2021–2025 in Strateškega poslovnega načrta družbe Luka Koper za obdobje 2024–2028.

Ministrstvo je zahtevo zavrnilo, pri čemer se je sklicevalo na poslovno skrivnost Luke Koper.

V pritožbenem postopku pa se je pokazalo, da obstaja tudi novejši razvojni dokument. Ministrstvo je namreč Informacijskemu pooblaščencu predložilo Program razvoja pristanišča za obdobje 2026–2030, seznam infrastrukturnih naložb in sklep vlade, s katerim je bil novi program sprejet 28. maja letos. Po navedbah občine je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da ministrstvo ni jasno opredelilo, o katerem dokumentu je odločalo, niti ni ustrezno pojasnilo razmerja med starejšim in novejšim programom.

Občina je zato 23. oktobra ministrstvu posredovala dodatno pojasnilo svoje zahteve in izrecno zahtevala dostop do obeh razvojnih programov.

Vprašanje novih tankerskih privezov

V ozadju prizadevanj za razkritje dokumentacije je tudi vprašanje morebitnih novih posegov v Koprski zaliv. Občina Ankaran je junija javnost opozorila na načrte novih tankerskih privezov zahodno od drugega pomola, ki bi po njenih navedbah segali dodatnih 830 metrov v Koprski zaliv. Omogočali naj bi pretovarjanje naftnih derivatov, kemikalij in utekočinjenega naftnega plina (UNP).

Pristojni ministrstvi sta se na opozorila odzvali s pojasnilom, da "glede novega priveza za tankerje oziroma terminala utekočinjenega naftnega plina (UNP) ni bila sprejeta nobena odločitev". Ob tem sta po navedbah občine potrdili, da razvojni program pristanišča za obdobje 2026–2030 predvideva "izdelavo projektne dokumentacije za morebitno novo privezno mesto za tankerje, ne pa njegove izgradnje".

"Javnosti se ta dejstva zelo načrtno prikrivajo"

Na ankaranski občini so prepričani, da morajo biti lokalne skupnosti pravočasno seznanjene z načrti, ki bi lahko dolgoročno spremenili podobo in rabo Koprskega zaliva. "Razvoj pristanišča ni zgolj poslovno vprašanje Luke Koper, temveč zadeva celoten obmorski prostor, njegovo okolje, varnost in prihodnost," poudarjajo. Menijo, da je nesprejemljivo, da javnost nima dostopa do razvojnih dokumentov, na podlagi katerih se načrtujejo dolgoročni posegi v življenjsko okolje prebivalcev.

Posebej so kritični do pojasnil pristojnih ministrstev glede novih tankerskih privezov. Menijo namreč, da priprava projektne dokumentacije pomeni konkreten korak proti izvedbi investicije. "Noben investitor namreč ne začne postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, preden se odloči, ali bo sploh zidal. Priprava projektne dokumentacije namreč pomeni konkreten korak k izvedbi investicije," so prepričani.

Iz tega sklepajo, da bi lahko bila odločitev o novih posegih sprejeta že prej, kot je bilo predstavljeno javnosti. "Če je Luka Koper po navedbah ministrstev že pri projektiranju, potem je bila investicijska odločitev o podaljšanju II. pomola in gradnji tankerskih privezov v Koprskem zalivu že zdavnaj sprejeta. Zato je jasno, da se javnosti ta dejstva zelo načrtno prikrivajo," trdijo.

Ministrstvo bo moralo ponovno presoditi javni interes

Za Občino Ankaran je pomemben predvsem del odločitve informacijskega pooblaščenca, ki se nanaša na dostopnost okoljskih informacij. Ministrstvo bo moralo v ponovljenem postopku presoditi, ali zahtevani dokumenti vsebujejo informacije o okolju, za katere veljajo posebna pravila dostopnosti, in ali obstaja prevladujoč javni interes za njihovo razkritje. To pomeni, da zgolj sklicevanje na poslovno skrivnost brez ustrezne presoje vseh zakonskih okoliščin ne zadostuje za utemeljitev zavrnitve.

Občina Ankaran napoveduje, da bo vztrajala pri pridobitvi in presoji vseh razvojnih dokumentov, ki se nanašajo na posege z morebitnimi dolgoročnimi vplivi na Koprski zaliv.