Znanih šest kandidatov za novega evropskega ombudsmana

Schulz je v uvodnem nagovoru pojasnil, da je do izteka roka prejel osem kandidatur, od tega jih je bilo šest ustreznih. Po abecednem vrstnem redu se za mesto evropskega varuha za človekove pravice potegujejo Alex Brenninkmeijer, Markus Jaeger, Ria Oomen-Ruijten (EPP), Emily O'Riely, Dagmar Roth-Behrendt (S&D) ter Francesco Speroni (EFD).

Sicer pa je Schulz ob odprtju tokratne plenarke ostro obsodil nedavne izjave evropskega poslanca iz Italije Maria Borghezija, ki je z rasističnimi opazkami napadel italijansko ministrico Cecile Kyenge, ki ima tudi afriške korenine. Konec aprila je namreč Borghezi v radijskem pogovoru dejal, da ministrica očitno želi v Italiji vpeljati tradicijo Konga. Dodal je, da se sicer Kyengejeva "zdi odlična gospodinja", ne pa vladna ministrica.

Rasizem v Italiji

Schulz je danes poudaril, da so te besede nesprejemljive in da so osramotile Evropski parlament. Pojasnil je, da je prejel peticijo s podpisi 130.000 državljanov, ki zahtevajo sankcije proti poslancu. Schulz je sicer priznal, da Evropski parlament sam ne more narediti nič konkretnega, a je Kyengejevi izrazil vso podporo.

Ombudsman Nikiforos Diamandouros

Predsednik Evropskega parlamenta je danes izrazil še podporo kitajskemu aktivistu Chenu Guangchengu, ki je pobegnil iz hišnega zapora in se zatekel na ameriško veleposlaništvo, od tam pa pobegnil v ZDA in trenutno potuje po Evropi. Chen je kitajsko vlado obtožil, da se je za njegov pobeg maščevala tako, da so pretepli njegovega brata, njegovemu nečaku pa naj bi odrekli zdravstveno oskrbo v zaporu.

Za danes je sicer v Evropskem parlamentu predvidena razprava in za torek glasovanje o svobodi medijev v EU. Poročili, ki ju bodo obravnavali poslanci, med drugim pravita, da bi morale biti spremembe medijske zakonodaje v članicah EU in njihov vpliv na vpletanje oblasti v delo medijev vsako leto predmet obravnave na ravni EU. Opozarjata tudi na nevarnost koncentracije medijskega lastništva.

Poročevala tudi Mazej Kukovičeva

Na začetku pa so se poslanci lotili vprašanja energije iz obnovljivih virov ter dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju. Pri prvi točki je poročevalka za mnenje odbora ENVI o obravnavanem poročilu slovenska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS).

Kot so sporočili iz pisarne Mazej Kukovičeve, EU trenutno uvozi več kot polovico svoje končne porabe energije. Zaradi tega je bolj trajnostna, varna, zanesljiva in cenovno dostopna oskrba z energijo nujna za dolgoročno konkurenčnost evropskih podjetij in evropskega gospodarstva. Analize Evropske komisije medtem kažejo, da bi z ustreznim vlaganjem v obnovljive vire energije lahko do leta 2030 ustvarili več kot tri milijone delovnih mest.

Mazej Kukovičeva med drugim poudarja, da je izrednega in ključnega pomena, da se Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani zagotovi zadostna sredstva za njeno delo. Ob tem pa komisijo poziva, naj zastavi razumne zavezujoče cilje na področju obnovljivih virov energije do leta 2030.

Več iz rubrike Politika:

Bratuškova: Če bi leta 2006 znižali raven odhodkov ...

SDP največja poraženka lokalnih volitev na Hrvaškem

Pred vlado in sindikati podpis dogovora o varčevalnih ukrepih