ZNAMKA, KI DIŠI PO MEDU: Tartinijev trg je bil v znamenju meda

Z znamko je Pošta Slovenije na pobudo Čebelarske zveze Slovenije podprla vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Na njej so namreč upodobljeni jabolko, kozarec mleka in kos kruha z maslom, pa tudi napis Tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt tega zajtrka namreč spodbuja zavedanje o pomenu in prednostih lokalne samooskrbe, dejavnostih domače pridelave in predelave hrane, čebelarstva, zajtrka in sploh zdravega načina prehranjevanja. Na dan slovenske hrane, ki je vsako leto tretji petek v novembru, ga izvajajo v osnovnih šolah in vrtcih.

Na Tartinijevem trgu so ves dan potekale številne ustvarjalne delavnice, na katerih so otroci izdelovali medene kruhke, lectova srca, glinene in papirnate igrače ter še kaj iz sveta čebel. Obiskovalci so lahko na stojnicah od čebelarjev, izdelovalcev živil iz meda in drugih izdelkov povezanih s čebelami ter medom izvedeli marsikaj zanimivega ter seveda tudi kaj kupili. Tam so bile stojnice z izobraževalnimi vsebinami o zdravem prehranjevanju in projektu Tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Dogajanja se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je poudaril pomen projekta njegovega ministrstva Tradicionalni slovenski zajtrk. Ta se je začel leta 2006 kot medeni zajtrk, katerega pionir in nosilec ideje je Čebelarska zveza Slovenije. Z leti se je nadgradili v Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga ministrstvo izvaja vsako leto. Na ta dan, ki ga je Vlada RS razglasila tudi kot dan slovenske hrane, otroci v vrtcih in šolah zajtrkujejo slovenski med, mleko, jabolka, dan pa je tudi prežet z aktivnostmi predstavitev in delavnic za otroke na temo zdravega zajtrka kot pomembnega obroka. V lanskem letu je zajtrk potekal na 429 šolah (154.484 otrok) in v 275 vrtcih.

Na tiskovni konferenci ob izidu znamke je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč poudaril, da je vesel in ponosen, da je Pošta Slovenije prepoznala pomen čebel in bil obenem kritičen do Banke Slovenije, za katero upa, da bo sedaj, ko se uresničuje pobuda Slovenije za Svetovni dan čebel, le dala kranjsko sivko na evrski kovanec.

Tam je bil tudi priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, ki je spomnil, da smo bili že v preteklosti pomembni oblikovalci svetovne čebelarske kulture, in na Antona Janšo (1734 -1773), ki je avtor svetovno priznanih čebelarskih strokovnih knjig in je bil celo učitelj čebelarstva v čebelarski šoli na dunajskem dvoru. Tudi Bogataja je znamka navdušila. Kot je dejal, je ne nazadnje sredstvo komuniciranja, ki nagovarja najširši krog ljudi. "Upam, da se bo slišalo, da se je zgodba o tradicionalnem slovenskem zajtrku začela pri nas. Mnoge stvari nam namreč zaradi naše šlamparije uidejo in jih drugi pripisujejo sebi," je poudaril in spomnil na kranjsko klobaso.

Tudi predsednik Filatelistične zveze Slovenije Peter Suhadolc ob znamki ni skrival ponosa in je dejal, da gre v čast Pošte Slovenije. Ob tem je predlagal: "Lepo bilo, če bi po šolah razdelili nekaj znamk, da bi iz nje mladi spoznali, kako je znamka lahko znanilec naših državnih značilnosti in ne nazadnje bi se kdo od njih lahko navdušil in postal filatelist."

Tega, da so za predstavitev znamke izbrali Piran, pa je bila vesela tudi piranska podžupanja Meira Hot. "Piran ni le fotogenično mesto, ampak je tudi mesto, ki se trudi na področju lokalne samooskrbe, zelenih produktov in zelenih tehnologij. Pozdravljamo pobudo Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga imamo tudi v naših šolah in nad katerim so naši otroci navdušeni," je povedala.