Home/Slovenija/Zelena luč vlade za gradbeno dovoljenje za drugi tir
Slovenija2 min di lettura

Zelena luč vlade za gradbeno dovoljenje za drugi tir

Vlada je na današnji dopisni seji izdala dopolnitev uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper. Uredba je podlaga za projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja. Obenem vlada ne nasprotuje morebitni odobritvi posojila EIB Luki Koper v višini do 36 milijonov evrov za podaljšanje prvega pomola.

Zelena luč vlade za gradbeno dovoljenje za drugi tir
FOTOGRAFIJA

V državnem prostorskem načrtu kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev so določene rešitve glede prometnotehničnega, komunalnega, varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, pa tudi krajinskega oblikovanja ter urbanističnega in arhitekturnega posega v prostor glede drugega tira.

V spremembah in dopolnitvah državnega prostorskega načrta so načrtovane rešitve, za katere je bilo v fazi podrobnejšega načrtovanja ugotovljeno, da jih ni mogoče izvesti na podlagi veljavne uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper.

Vlada je na seji sklenila tudi, da ne nasprotuje morebitni odobritvi posojila Evropske investicijske banke (EIB) Luki Koper v višini do 36 milijonov evrov za financiranje investicije v podaljšanje prvega pomola v Luki.

EIB je ministrstvo za finance novembra lani obvestila, da jo je Luka Koper zaprosila za posojilo v višini do 36 milijonov evrov, in ministrstvo pozvala, da v skladu s statutom EIB izda mnenje o tem posojilu. Luka Koper bo sredstva posojila namenila za financiranje podaljšanje prvega pomola. Posojilo EIB bo zavarovano z jamstvom sprejemljivim za banko.

Luka Koper je 10. februarja pridobila pozitivno mnenje resornega ministrstva za infrastrukturo in prostor za dolgoročno zadolžitev ter 2. julija soglasje ministrstva za finance k začetku postopka dolgoročne zadolžitve.

Soglasje finančnega ministrstva je bilo dano za višino zadolžitve do 36 milijonov evrov s predvidenim rokom sukcesivnega črpanja v obdobju treh let po podpisu pogodbe o zadolžitvi ter s 15-letno ročnostjo zadolžitve s triletnim moratorijem na vračilo glavnice zadolžitve ali 20-letno ročnostjo s petletnim moratorijem na vračilo glavnice zadolžitve.

Vir: Uredništvo/STA

Commenti 0

Rispetta le nostre regole

Sii il primo a commentare.