Zaznana neodvisnost pravosodja v Sloveniji se je še poslabšala

Zaznana neodvisnost pravosodja se je v minulih treh letih v večini članic izboljšala ali ostala stabilna, a v nekaterih, na primer v Bolgariji, Španiji in Sloveniji, se je že tako nizka stopnja zaznane neodvisnosti pravosodja še poslabšala, je ob predstavitvi ključnih ugotovitev pregleda opozorila evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova.

Peti najslabši

Slovenija je sicer po zaznani neodvisnosti pravosodja, ki lahko med drugim negativno vpliva na investicije, na podlagi podatkov iz let 2013-2014 peta najslabša članica. Najslabša je Slovaška, sledijo Bolgarija, Hrvaška, Španija in Slovenija.

Slovenijo je komisarka izpostavila še enkrat v svoji osemminutni uvodni predstavitvi, tokrat kot pozitiven zgled. Veseli me, da opažamo nekaj spodbudnih znamenj izboljšanja učinkovitosti pravosodnih sistemov v članicah, na primer v Sloveniji pri zmanjšanju sodnih zaostankov v nekazenskih zadevah, je dejala.

Namen je izboljšanje kakovosti

Namen pregleda stanja v pravosodju članic EU ni "lepotno tekmovanje", temveč prispevati k izboljšanju kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov ter s tem k spodbujanju naložb in gospodarske rasti, je poudarila Jourova.

Na podlagi pregleda stanja v pravosodju je lani komisija dvanajstim članicam, tudi Sloveniji, priporočila ukrepanje za izboljšanje pravosodnih sistemov. Sloveniji je med drugim priporočila, naj učinkovito ukrepa v boju proti korupciji ter nadalje skrajša sodne postopke na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih zadevah.