Zaupanje v banko Slovenije pada

Banki Slovenije 24 odstotkov vprašanih ne zaupa, 17 odstotkov pa sploh ne zaupa. Niti zaupa niti ne zaupa ji 26 odstotkov anketiranih, medtem ko ji četrtina vprašanih zaupa, dva odstotka pa zelo zaupata.

Na vprašanje, kako bi ocenili zaupanje v guvernerja Banke Slovenije Jazbeca, je 23 odstotkov odgovorilo, da mu ne zaupa, 19 odstotkov pa sploh ne zaupa. Skoraj četrtina (24 odstotkov vprašanih) mu niti ne zaupa niti zaupa. Zaupa mu 14 odstotkov anketiranih, en odstotek pa zelo zaupa.

Banke zgolj sledijo denarju

Po več kot letu dni od sanacije bančnega sistema 40 odstotkov vprašanih v anketi Dela meni, da sanacija ni bila uspešna in da banke le sedijo na denarju, gospodarstvo pa nima nič od tega. Da sanacija ni bila uspešna, država pa je ustvarila le dodatno javnofinančno luknjo, meni 38 odstotkov anketiranih. Desetina jih meni, da je bila sanacija potrebna, a premalo uspešna ter da banke premalo kreditirajo podjetja. Da je bila sanacija uspešna, saj se je Slovenija izvila iz recesije, menita dva odstotka vprašanih.

Slaba banka rpaktično brez zaupanja

Udeležence ankete so povprašali tudi o zaupanju v slabo banko in njene menedžerje. Družbi za upravljanje terjatev bank ne zaupa 29 odstotkov vprašanih, 36 odstotkov ji sploh ne zaupa. Petina ji niti zaupa niti ne zaupa, osem odstotkov pa zaupa. Nič odstotkov ji zelo zaupa.

Skoraj dvema tretjinama (61 odstotkov) vprašanih se ne zdi dobra rešitev, da slabo banko vodijo tuji menedžerji. Četrtina vprašanih jih meni, da je to potrebna rešitev, saj preprečuje vpliv domačih interesnih skupin.

Večina vprašanih proti privatizaciji

Več kot polovica anketiranih (56 odstotkov) tudi nasprotuje ideji, da bi večinsko upravljanje državnega premoženja v Slovenskem državnem holdnigu prepustili tujim menedžerjem, država pa bi v njem ohranila le nadzorni del. Takšno idejo pa podpira 30 odstotkov vprašanih.

Anketo je 17. in 18. februarja opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik na vzorcu 400 odraslih državljanov.