Zaradi žledu do bolj odpornega gozda?

Na ljubljanski Biotehniški fakulteti danes in v četrtek potekajo delavnice pod naslovom Pogled na žled - Gozdnogospodarski in gozdnogojitveni ukrepi po ujmah večjih razsežnosti. Strokovnjaki želijo med drugim odgovoriti na vprašanje, kako prilagoditi gospodarjenje z gozdovi in gojenje gozdov, da bodo bodoče škode po žledu čim manjše.

Javnost sliši le negativne poglede

Kot je za STA ob robu delavnic povedal Diaci, je treba pri sanaciji gozdov dati prednost drevesnim vrstam, ki so doma na slovenskih rastiščih. V javnosti se, kot je povedal profesor, predstavlja predvsem negativni pogled, kar za lastnika žled zagotovo predstavlja, je pa to tudi priložnost, da se gozd obnovi z rastlinami, ki potrebujejo več svetlobe.

Te naravne procese je po njegovem mnenju smiselno izkoristiti tako, da bi bili naši gozdovi bolj prilagojeni na bodoče ujme in spremembe podnebja. Ob tem je spomnil, da je včasih pomembneje požeti, kot saditi novo drevje, da se nova drevesa lahko razvijejo.

Čez noč podrtega toliko drevja kot sicer v letu in pol

Delavnic se je udeležil tudi direktor direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskem ministrstvu Jošt Jakša. Kot je povedal za STA, je lani praktično čez noč padlo toliko drevja, kot ga sicer v Sloveniji posekajo v dveh letih in pol.

Po njegovih besedah je v gozdovih trenutno saniranih okoli 60 odstotkov iglavcev in 30 odstotkov listavcev. Slednjih sicer ne bodo nikoli v celoti sanirali, ker za to tudi ni potrebe. Če lastnik ne vidi ekonomske koristi in če to ne škodi gozdu, les lahko ostane, je pojasnil Jakša.

Sanacija bo trajala pet let

Celotna sanacija lanskega žleda bo sicer trajala pet let, obnova pa bo potekala tudi v okviru programa razvoja podeželja, kjer se je zanjo namenilo skoraj 20 milijonov evrov, je dodal. Posledice lanskega žleda bodo sicer vidne še desetletja.

Jakša je povedal tudi, da iščejo rešitve, kako motivirati lastnike za sanacijo. Med možnostmi je naštel davčne olajšave za tiste, ki so sanacijo opravili oziroma izvršbe za tiste, ki je niso.

Gozdovi še vedno nevarni za obiskovalce

Diaci in Jakša sta se strinjala, da problem nastaja zlasti v rekreacijskih gozdovih, kjer nesanirana škoda predstavlja nevarnost za obiskovalce. Sta pa dodala, da se morajo tudi obiskovalci gozdov zavedali, da so odgovorni za lastno varnost.

Delavnice sicer financirata ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.