Zaporniki so za vključevanje v izobraževalne programe

Podatke je na omenjeni konferenci predstavil višji svetovalec Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Gregor Koren. Tako je bilo leta 1995 v Sloveniji zaprtih 772 ljudi, lani pa že 1337. Več kot odstotek med njimi je bilo nepismenih. Slovenska zakonodaja po Korenovih besedah določa, da morajo zapori zagotavljati izobraževanje, cilj izobraževanja pa je med drugim ustvarjanje normalnih razmer, saj se zaporniki v zavodih za prestajanje kazni soočajo z razosebljenjem.

Z omogočanjem izobraževanja zapornikom prav tako zagotavljajo enakost državljanov pred zakonom, saj je pravica do izobraževanja ustavna kategorija, hkrati pa zapornike med prestajanjem kazni z izobraževanjem tudi rehabilitirajo, je pojasnil Koren.

Leta 2001 je možnost izobraževanja med prestajanjem kazni izkoristilo 8,9 odstotka ljudi, leta 2005 16,6 odstotka, lani pa že 23,4 odstotka vseh zaprtih v zavodih za prestajanje kazni zapora. Največ zapornikov se je odločilo za poklicno usposabljanje, sicer pa so možne različne stopnje šolanja, od osnovnega do univerzitetnega. Poleg tega imajo zaporniki na voljo tudi neformalno izobraževanje, denimo jezikovne ali računalniške tečaje pa tudi t.i. vseživljenjsko učenje, kamor spada projekt Bridge.

Vseživljenjsko učenje ključnega pomena

Po mnenju sodelujočih na konferenci je vseživljenjsko učenje in načrtovanje poklicne poti za zapornike ter njihovo spremljanje med prestajanjem kazni in po izpustitvi ključnega pomena za reintegracijo v družbo. V okviru projekta so zato razvili sistem poučevanja, ki povezuje aktivnosti med prestajanjem kazni in njihovo uresničitev po izpustitvi zapornika. Omenjeni sistem so preizkusili v štirih evropskih zaporih, med drugim v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob. Projekt izvajajo še na Norveškem, v Nemčiji in na Malti.

Projekt Bridge so na Dobu izvajali dve leti, sedaj pa je v zaključni fazi, je danes pojasnil direktor omenjenega zavoda Jože Podržaj. V programe v okviru projekta je bilo vključenih 150 zapornikov, projekt pa je financirala Evropska unija. Podržaj je izkušnje s projektom ocenil za izjemno dobre. Zapornike so med izvajanjem projekta namreč pripravljali na življenje po prestani kazni ter jih učili raznih socialnih veščin, denimo kako se znajti v določeni situaciji. Z nabiranjem odločenih izkušenj so zaporniki lahko pridobili tudi na samozavesti in samopodobi, je dodal.

Povprečna kazen: 7,5 let

To je po Podržajevih besedah zlasti pomembno za zapornike, ki so prestali daljšo zaporno kazen, na Dobu pa povprečna zaporna kazen traja sedem let in pol. Zato je po njegovem bistveno, da se ljudje, ki so toliko časa izločeni iz običajnega življenja, postopoma navajajo na reintegracijo v družbo že med prestajanjem kazni.