WikiLeaks: začenja se sodni proces proti Manningu

Vojaški tožilci so proti nekdanjemu vojaškemu obveščevalnemu analitiku, ki so ga aretirali maja leta 2010 v Iraku in je od takrat v zaporu, vložili obtožnico v več kot 20 točkah. Med njimi je najhujša obtožba nudenja pomoči sovražniku, ki prinaša dosmrtni zapor. A tudi brez dosmrtne kazni vojaku še vedno grozi do 150 let zapora.

Manning je marca letos priznal krivdo po desetih točkah obtožnice, a so tožilci to zavrnili. Priznal je, da je vzel zaupne dokumente z vladnih računalniških sistemov, ker je želel sprožiti razpravo o ameriški zunanji politiki in o ravnanju ameriške vojske v tujini.

Manning je bil prvih devet mesecev zaprt v nečloveških razmerah, saj je bil 23 ur na dan v samici in nenehno pod nadzorom, ker naj bi bil nagnjen k samomoru. Kasneje so ga premestili v vojaški zapor v oporišču Fort Leavenworth, kjer so mu izredni nadzor odpravili.

Manning se je odločil, da mu ne bo sodila vojaška porota, ampak bo o njegovi usodi odločala le sodnica polkovnica Denise Lind. Sodni proces bo predvidoma trajal do konca avgusta. Zvrstilo naj bi se najmanj 100 prič; za 24 od njih je sodnica odredila, da bodo zaradi varovanja državnih skrivnosti nastopile za zaprtimi vrati.

Med pričami naj bi bili tudi vojaki z informacijo, da je maja 2011 ubiti vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden poznal vsebino dokumentov, objavljenih na spletni strani WikiLeaks. To sicer ni nek dosežek, saj so jo poznali skorajda vsi z dostopom do interneta ali celo brez tega - potem ko so tajne dokumente objavili mediji po vsem svetu.

V soboto so pred oporiščem Fort Mead potekali protesti v podporo Manningu. Med protestniki je bil tudi Daniel Ellsberg, ki je v času vietnamske vojne New York Timesu in drugim medijem predal zaupne dokumente, podobno kot je to storil Manning.