Z življenjem v Kopru najbolj zadovoljni v Šalari, Žusterni in Semedeli

V okviru projekta S.HO.W. - Social HOusing Watch, Poskusni observatorij politik socialnih stanovanj v razmerju s politikami socialne blaginje, ki sodi med programe čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 in v katerem je bilo vključenih deset partnerjev z obeh strani meje, se je Znanstveno - raziskovalno središče Univerze na Primorskem osredotočilo na raziskovanje zadovoljstva prebivalcev z življenjem v posameznih predelih mesta, rezultate pa povzelo v nedavno objavljeni monografiji Koper živi? Vključevanje prebivalcev v urejanje javnega prostora, je za STA pojasnila Tjaša Žakelj iz ZRS.

Najmanj zadovoljni v Prisojah

Analiza rezultatov je po njenih besedah pokazala, da so z bivanjem v posameznih predelih mesta najbolj zadovoljni prebivalci Šalare, Žusterne in Semedele. Sledili so jim prebivalci starega mestnega jedra, Olma in Markovca, medtem ko so prebivalci Prisoj najmanj zadovoljni z urejenostjo prostora in so izpostavili največ pomanjkljivosti prostorske ureditve območja.

Podrobnejša analiza zadovoljstva med mladimi, mladimi družinami, starejšimi in invalidi, ki živijo v starem mestnem jedru, je pokazala, da so med prednostmi prostorske ureditve prepoznali bližino in dostopnosti storitev, trgovin, zdravstvenega doma in drugih institucij ter možnost sprehodov in rekreacije.

V Olmu ni miru, zasebnosti in prave infrastrukture?

Omenjene ciljne skupine iz Olma in Prisoj so prepoznale različne prednosti življenja na območju. Starejši iz Olma tako izpostavljajo zasebnost in mir, pritlična stanovanja brez stopnic, ki jim omogočajo dolgotrajnejše bivanje doma. Mladim je pomembno, da je center mesta hitro dosegljiv, mladim družinam pa ustrezajo odmaknjenost od centra mesta, hrupa in relativno ugodne cene stanovanj. Za invalide je ključen dostop do ustanov, kot so trgovina, zdravstveni dom in pošta.

Pri opredeljevanju predlogov za izboljšave prostorskih ureditev območij so se pokazale različne potrebe ciljnih skupin, ki so vključevale predloge oživitve degradiranih območij, osvetljevanja ulic, ozelenitve z ustreznim rastlinjem, urejanja otroških igrišč, označevanja neenakomerno visokih stopnic ter izpraznitve cone za pešce.

Izboljšave možne tude brez večjih naložb

V Znanstveno - raziskovalnem središču ocenjujejo, da so med idejami za nove prostorske ureditve tudi takšne, ki ne terjajo velikih naložb in bi bile lahko izvedene že z majhno finančno podporo in s spodbuditvijo vključevanja prebivalcev v skupnostno akcijo. Na ta način bi hkrati prišli do povezovanja skupnosti in konkretnih prostorskih izboljšav, kot so urejene zelenice in obnovljeno igrišče.

Projekt S.HO.W je prispeval h kar nekaj konkretnim rezultatom, je poudarila Žakljeva. Tako je koprska občina kupila in obnovila hišo v mestnem jedru in jo namenila delovanju dveh programov Centra za socialno delo Koper.