VPLIVI PRISTANIŠČA: Koprska občina je po mnenju Gašperšiča glede na število prebivalcev bolj prizadeta

"S tem vprašanjem se bo treba nujno soočiti," je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič komentiral poziv koprskih občinskih svetnikov, naj vlada RS in Ministrstvo za infrastrukturo nujno interventno spremenita obstoječe predpise, ki urejajo pridobivanje sredstev iz naslova delovanja pristanišča in uporabe zemljišč v smislu, da se sredstva sorazmerno razdelijo med Mestno občino Koper in Občino Ankaran, upoštevaje okoljsko obremenjenost posamezne občine in število prebivalcev. "O tem se bomo še pogovorili oziroma natančno preučili, kakšne bi bile možnosti za hitrejšo realizacijo nekih rešitev," je dodal Gašperšič, ki je ponudbo, da se te stvari začne dogovarjati, dal že med letom.

Koprska občina bolj prizadeta kot ankaranska

Minister računa, da bosta oba župana izkazala pripravljenost, da sedejo za skupno mizo in oblikujejo nove podlage za pravično ureditev z vidika koncesijske dajatve. Sam predlaga, da imata občini enaka izhodišča. "Mislim, da je tu nesporno, da je občina Koper glede na število prebivalcev tista, ki je bolj prizadeta kot ankaranska," pravi Gašperšič in dodaja, da si želi, da bi bilo soglasje tako, da bi se obe občini zavezali, da ne bosta več nasprotovali rešitvam, ki so predvidene v Državnem prostorskem načrtu. "Za nas je DPN sprejet in res želimo, da se gre z njim naprej," je povedal minister, ki meni, da na ta način v svet pošiljamo signale, da mislimo resno z razvojem Luke Koper. To pa je tudi ključna postavka, ko govorimo o upravičenosti drugega tira.

Drugi tir je po mnenju Gašperšiča tudi eden ključnih projektov, ki bo omogočil nadaljni razvoj luke. Na ministrstvu se po njegovih besedah intenzivno pripravljajo s tem projektom na več področjih. "Mi vemo, da je ključno, da do tega projekta pride, pravzaprav  do uspešnega pridobivanja in črpanja evropskih sredstev, zato intenzivno sodelujemo tako z Evropsko komisijo kot z novo vzpostavljenim svetovalnim središčem pri Evropski investicijski banki," je pojasnil minister in dodal, da so zaenkrat na začetku teh aktivnosti, računajo pa, da bi do naslednjega leta, ko se pojavi prva priložnost za prijavo na razpis, te tudi uspešno zaključili.

Natančno odločitev, na kateri razpis bi se bilo smotrno prijaviti, s ciljem možnosti čim uspešnejšega črpanja evropskih sredstev, bodo še sprejeli. Odločitev pa bo možno sprejeti do konca naslednjega leta. Prav tako intenzivno tečejo aktivnosti za gradbeno dovoljenje. "V zaključku je pridobivanje zadnjih zemljišč. Računamo, da bi bilo mogoče gradbeno dovoljenje izdati v začetnih mesecih naslednjega leta," je razložil minister.

V javnosti se ob tem pojavljajo informacije, da bi bile v projekt pripravljene vložiti Slovaška, Madžarska in Avstrija, in sicer z nepovratnimi sredstvi. "Za te informacije sem že slišal, čeprav do mene uradno te ponudbe niso prišle," je komentiral minister in dodal, da so sicer v intenzivnih pogajanjih z madžarsko vlado, vzpostavljena je tudi medvladna delovna skupina. V naslednjem tednu je predvideno srečanje, na katerem si bodo izmenjali potrebne informacije o projektu, predviden je tudi obisk v pristanišču. "Na podlagi tega bo nato madžarska stran pripravila predloge za sodelovanje," je še pojasnil Gašperšič.

Ob tem minister zavrača očitke, da gre za narodno izdajstvo. "Mi si prizadevamo, da bi zagotovili pogoje za razvoj projekta. Vedeti pa moramo, da je ključni problem finančna konstrukcija, tudi Slovenija kot država je zelo omejena, ne moremo se namreč kar proračunsko zadolžiti, zato iščemo druge rešitve."