Vlada v referendumsko kampanjo vstopa z geslom Odprti ZA vse

Po Grilčevih besedah novela prvič odpravlja vse stopnje tajnosti za gradivo, ki je nastalo pred 17. majem 1990, "kar pomeni, da arhiva nekdanje Službe državne varnosti v Sloveniji ne bo mogel zapreti niti Chuck Norris".

Novela po ministrovih besedah tudi oži nabor občutljivih osebnih podatkov, v katere vpogled ni mogoč, kar "pomeni, da bo po uveljavitvi novele namesto sedanjih pet odstotkov gradiva nekdanje Službe državne varnosti prosto dostopnega 75 odstotkov omenjenega gradiva". Ob tem je poudaril, da ime in priimek ne bosta občutljiva osebna podatka.

Grilc tudi poudarja, da bodo novinarji in raziskovalci preko arhivske komisije še naprej lahko pogledali tudi v občutljive osebne podatke, kar pomeni, da novela pri tem ne spreminja ničesar. "Da pa novela jasneje določa postopek dostopa, kar prinaša predvidljivost, preglednost in pravno varnost za raziskovalce," je dejal.

Tudi direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je poudaril, da novela večjih razlik za raziskovalce oziroma za znanstvene namene ne prinaša. Bistvena razlika pa je po njegovih besedah v javnem dostopu do arhivskega gradiva, denimo ko gre za njegovo objavljanje na spletu. Po starem zakonu namreč gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ni mogoče javno objaviti, po novem pa bo to mogoče, s tem da se bodo prekrili občutljivi osebni podatki, je povedal.

Po ministrovih besedah bo Arhiv RS sicer nadaljeval z javnim objavljanjem arhivskega gradiva Službe državne varnosti, njihov cilj pa je, da ga objavijo v celoti. Kot pravi, bi bilo glede na dostopnost mogoče 75 odstotkov omenjenega gradiva objaviti takoj po uveljavitvi novele, preostalih 25 odstotkov, ki vsebuje občutljive osebne podatke, pa po anonimizaciji. Za slednjo računa, da bo v celoti izpeljana v treh letih.