VIŠJE NETO PLAČE ZA ZAPOSLENE? Sindikati in delodajalci želijo več, kot predlaga vlada

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Vlada predlaga najnižjo zakonsko dovoljeno uskladitev

Vlada je 4,15-odstotno uskladitev dohodninskih olajšav in lestvice vključila v predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2027 in 2028. Skupaj z drugimi proračunskimi dokumenti ga je v nedeljo poslala v obravnavo in potrditev državnemu zboru.

Predlagani odstotek predstavlja najnižjo uskladitev, ki jo dopušča zakon o dohodnini. Ta namreč določa, da mora uskladitev znašati najmanj polovico letne rasti povprečne mesečne plače, ugotovljene za junij. Po podatkih statističnega urada je bila ta rast 8,3-odstotna, zato zakonski minimum znaša 4,15 odstotka.

Sindikati in delodajalci si želijo višjih neto plač

Udeleženci seje ESS so se strinjali, da bi bilo treba dohodninsko lestvico in olajšave uskladiti za več od predlaganega zakonskega minimuma.

"Tako delodajalci kot sindikati smo se strinjali, da se ta sprememba ne bi zgodila v minimalnem znesku, kajti vsem so v interesu višje neto plače," je po seji povedal Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki predseduje tudi ESS.

Socialni partnerji bodo o možnosti višjega koeficienta za uskladitev dohodninskih olajšav in lestvice razpravljali v sredo na sestanku na ministrstvu za finance.

Zorko je ob tem opozoril na vztrajno draženje osnovnih življenjskih potrebščin in izrazil pričakovanje, da bodo pogovori prinesli dogovor v korist zaposlenih.

"Pričakujemo, da se bomo dogovorili o tem, da se bodo neto prejemki delavk in delavcev povečali," je dejal.

Sindikati opozarjajo tudi na neobdavčena povračila stroškov

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je spomnil, da so sindikati že pred časom predlagali tudi uskladitev povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

Med predlogi sta bila zvišanje neobdavčenega zneska povračila stroškov prevoza na delo in neobdavčenega zneska povračila stroškov prehrane.

"Tu na delodajalski strani ni bilo posluha in tudi ministrstvo za finance je zavrnilo to razpravo, čeprav neposredno ta uredba nima nobenih javnofinančnih učinkov," je pojasnil Počivavšek.

V javnem sektorju predvideno zmanjšanje mase plač

Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk je opozorila, da je iz proračunskih dokumentov razvidno približno petodstotno zmanjšanje mase plač v javnem sektorju.

Ob tem je izpostavila, da veljavni plačni zakon za prihodnje leto predvideva dve zvišanji plač, zato bi po njenem mnenju morala vlada načrtovati povečanje, ne pa zmanjšanja skupnih sredstev za plače.

"Želeli smo pojasnilo, ali je v tem znižanju mase skrito odpuščanje, ki izrecno v proračunskih dokumentih ni navedeno," je povedala.

Tudi Jakob Počivavšek je opozoril, da socialni partnerji niso dobili dovolj konkretnih informacij o tem, kako vlada načrtuje prestrukturiranje javnega sektorja.

"Žal razen nekih pavšalnih izjav o digitalizaciji in kako bi preusmerjali ljudi iz enega dela javnega sektorja v drugega, kar smo lahko slišali tudi v prejšnjih dneh, nismo slišali," je dejal.

Za gospodinjstva in posameznike 300 milijonov evrov manj

Martina Vuk je izpostavila tudi načrtovano 15-odstotno zmanjšanje transferjev gospodinjstvom in posameznikom, kar pomeni približno 300 milijonov evrov manj v prihodnjem letu.

Kot je pojasnila, ni prejela odgovora, zakaj je v proračunskih dokumentih predvideno tako občutno znižanje.

"Brez posegov v pravice, brez nižanj nadomestil se to ne bo moglo zgoditi," je ocenila.

Poudarila je, da gre za zelo velik obseg sredstev, ki pomembno prispevajo k zmanjševanju revščine in zagotavljanju kakovosti življenja prebivalcev Slovenije.

Ob tem se je vprašala, katere zakone s tega področja namerava vlada spremeniti, da je predvidene finančne učinke že vključila v proračunske dokumente.

Skrbi tudi zaradi zmanjševanja sredstev za zdravstveno blagajno

Podobne pomisleke je Vuk izrazila glede financiranja zdravstvene blagajne, za katero je v prihodnjem letu ponovno predvideno zmanjšanje transferjev iz državnega proračuna.

Spomnila je, da je do podobnega zmanjšanja prišlo že pred kratkim, ob sprejemanju rebalansa letošnjega državnega proračuna.

Po njenem prepričanju se zagotovo "pripravljajo neke zakonske spremembe, ki bodo verjetno posegle v pravice ljudi, ker drugače nižanja teh stroškov ne more biti".

Delodajalci bi si želeli tudi nižjih proračunskih izdatkov

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je predstavil drugačen pogled na načrtovanje javnih financ.

Po njegovih besedah bi si delodajalci želeli, da bi se proračunski izdatki v katerem od prihodnjih let celo zmanjšali.

"Menimo, da manj je več. Manjši proračun pomeni, da več ostane državljanom, da več ostane podjetjem, da lahko investirajo in se samostojno odločajo, kako bodo porabila ta preostanek sredstev," je dejal Smrekar.