"V zadnjih treh ali štirih letih beležimo velike preskoke. V istem letniku imamo sušo in močo. Letos prve sicer ni bilo, je bilo pa zato druge toliko več. Zato bo zagotovo velika razlika med zgodnjimi in poznimi sortami," je v času trgatev, ki že potekajo v vseh vinorodnih deželah, povedal Brejc.
Napovedi o tem, koliko grozdja bo letos pridelanega v Sloveniji, ni želel dajati, glede na podatke članic Vinske družbe Slovenije, med katerimi so tudi vse največje slovenske vinske kleti, pa bo letnik 2014 količinsko primerljiv z zadnjima dvema letoma. V okviru omenjene družbe letošnji pridelek ocenjujejo na okoli 28.000 ton.
Manj kot polovico slovenskega grozdja pridelajo na Primorskem
Kot je pojasnil Brejc, po grobih ocenah 40 odstotkov slovenskega grozdja pridelajo na Primorskem, približno toliko na severovzhodu Slovenije, preostanek pa v glavnem v Posavju.
Sicer pa velike vinske kleti že danes vsaj za 90 odstotkov svojega vina vedo, komu ga bodo prodale. "Tega, da bi trgali in šele nato iskali kupce, si ne bi mogli več privoščiti. Kljub razmeroma majhnemu izvozu na ravni države, ki ga v veliki večini ustvari pet večjih in še nekaj manjših družinskih, je zanje to zdaj postala nuja in ne več prestiž. Domači trg je namreč zasičen, zato veliko napora vlagajo v iskanje tujih trgov," je dejal Brejc.
Koliko vina spijemo Slovenci?
Uradnih podatkov o tem, koliko vina Slovenci letno spijemo, ni, obstaja zgolj statistika popitega čistega alkohola. Evropsko povprečje znaša okoli 11 litrov alkohola na odraslo osebo, pri čemer je količinsko največ popitega piva, nato vina in na koncu žganih pijač. Slovenci v zadnjih treh letih celo padamo, ugotavlja Brejc. Med letoma 2000 in 2010 se je poraba gibala med deset in 13 litri, kar morda kaže tudi na to, da kriza ni vselej vzrok za večjo porabo alkohola.
Kar se tiče trendov, prvi mož Vinske družbe Slovenije pravi, da že tri desetletja posluša želje mednarodnih kupcev, da se bo večina pivcev nekoč le odločila za avtohtone sorte, kot so pri nas pinela, ranina, zelen in laški rizling, in se bo naveličala mednarodno uveljavljenih sort, kot sta chardonnay ali cabernet sauvignon.
Do takega trenda danes še nismo prišli, poudarja Brejc, a je po njegovem zaznati fragmentiranje tako slovenskega kot evropskega vinskega trga, saj ljudje vse bolj zaupajo doslej neznanim sortam in vinom. Po napovedih trgovcev na večjih mednarodnih sejmih se tako povečuje zanimanje za novosti in tako na trg prihajajo celo vina iz Kitajske, Indije, Velike Britanije, Danske in drugih eksotičnih držav, ki jim Evropejci doslej niso zaupali.
"Peneča vina še nikoli niso bila tako popularna kot danes, kar velja za vse cenovne razrede. Takšen premik je najbolje znala izkoristiti Italija s svojim proseccom, ki je cenovno bolj dostopen. Pozitiven trend je zaznati tudi pri rosejih, ki niso več le poletna pijača, rahel trend rasti pa je zaznati tudi v prid bioloških vin," je še dodal Brejc.
Commenti 0
Sii il primo a commentare.