V sredo znana rešitev problema zaradi Žavelj?

Italija je na seznam prednostnih evropskih energetskih projektov sprva uvrstila projekt LNG Žavlje, ki pa ga je slovenskim pogajalcem uspelo preimenovati v kopenski LNG terminal v Severnem Jadranu.

A kljub temu je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel danes napovedal, da bo Slovenija v sredo glasovala proti seznamu. Omenjena formulacija je namreč še vedno preveč ohlapna in dopušča tolmačenje, da gre za terminal v Žavljah.

Bruselj je v kontaktu z Italijo in Slovenijo

V Evropski komisiji pravijo, da so pri iskanju rešitve "v kontaktu z Italijo in Slovenijo". "Pogajanja z Italijo in Slovenijo trenutno potekajo in komisija upa, da bo rešitev dosežena do 24. julija 2013," so povedali v tiskovni službi komisije.

V sredo bodo namreč članice unije v okviru posebne skupine, imenovane odločevalsko telo regionalnih skupin, odločile o seznamu, ki so ga pripravile te skupine in ki ga je morala pred tem potrditi tudi agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev Acer.

Kako bodo odločali ni jasno

Kako bodo članice odločale, ni povsem jasno. Za potrditev seznama je po navedbah virov potreben "širok konsenz", torej ne soglasje. A kaj točno "širok konsenz" pomeni, ni jasno.

Končen seznam evropskih projektov pa bo jeseni sprejela Evropska komisija. Vključitev projekta na seznam regionalnih skupin, ki bo potrjen v sredo, še ne pomeni, da bo ta projekt tudi na končnem, evropskem seznamu.

Pred sprejetjem evropskega seznama bo treba rešiti še niz odprtih vprašanj, povezanih s skladnostjo nekaterih projektov z evropsko okoljsko zakonodajo, so pri tem izpostavili v Bruslju.

Gre za seznam prednostnih energetskih infrastrukturnih projektov v okviru evropskega instrumenta za povezovanje Evrope, za katere bo v obdobju 2014-2020 namenjenih pet milijard evrov.

Ti prednostni projekti so imenovani projekti skupnega interesa, ker so pomembni za doseganje ciljev večje integriranosti evropskega energetskega trga.

Na seznamu je 130 projektov iz 28 članic, tudi sedem slovenskih v skupni investicijski vrednosti približno 1,2 milijarde evrov.

Projekti na seznamu bodo imeli dve prednosti. Prvič, upravičeni bodo do evropskih sredstev, ki jih bodo lahko na podlagi razpisov dobili v obliki subvencij, projektnih obveznic ali poroštev.

Drugič, upravičeni bodo do prednostne obravnave. Dobili bodo namreč posebno dovoljenje, ki jim bo zagotovilo lažji, hitrejši in preglednejši postopek za odobritev evropskih sredstev.

V okviru tega postopka bo morala vsaka članica unije imenovati poseben organ po načelu "vse na enem mestu". Ta bo bdel nad procesom odobritve projekta, ki ne bo smela trajati dlje kot tri leta in pol.

A kljub prednostni obravnavi bodo morali projekti v celoti spoštovati vse obveznosti, ki izhajajo iz evropske okoljske zakonodaje, na primer pravila o oceni okoljskega vpliva, so pojasnili v komisiji.

Komisija bo v zadnji fazi procesa odobritve evropskih sredstev za posamezen projekt preverila, ali projekti spoštujejo vse zahteve v okviru evropske okoljske zakonodaje. Če bodo projekti kršili evropska pravila, jih bodo umaknili s seznama, so opozorili v Bruslju.