V sredo najverjetneje znana usoda odškodninske sheme za izbrisane

Tožbo zoper Slovenijo je zaradi izbrisa, ki se je zgodil leta 1992, na Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2006 vložilo enajst izbrisanih. Tožbe petih je sodišče junija 2012 zavrglo, šestim pa je ugodilo in jim za nematerialno škodo dosodilo po 20.000 evrov odškodnine.

Odločitev o odškodnini za materialno škodo pa je sodišče preložilo na poznejši čas. Sloveniji je namreč naložilo, da se mora z omenjenimi šestimi pritožniki v šestih mesecih dogovoriti še za odškodnino za materialno škodo in da mora država v roku enega leta pripraviti odškodninsko shemo za vse izbrisane.

Pogajanja niso bila uspešna

Pogajanja med državnim pravobranilstvom in šestimi izbrisanimi za odškodnino za materialno škodo niso bila uspešna, država pa je sklenila, da bo to vprašanje reševala v okviru zakonsko določene odškodninske sheme, ki jo je pripravljala za vse izbrisane.

Zato so Kurić in še pet preostalih na evropsko sodišče vložili še zahtevo za določitev odškodnine za materialno škodo, glede katere bo sodišče odločitev objavilo v sredo.

Pričakovati je, da bodo sodniki v svoji odločitvi tudi povedali, ali so zadovoljni z odškodninsko shemo za izbrisane, ki jo prinaša novembra lani sprejeti zakon o odškodninah za izbrisane oziroma ali je shema dovolj dobra podlaga za popravo krivic. Od te odločitve bo najverjetneje odvisna tudi usoda ostalih tožb, ki so jih v zadnjem času na sodišče vložili izbrisani.

Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice bo pomembna tudi za odločanje slovenskega ustavnega sodišča, ko bo to presojalo o pobudi za oceno ustavnosti zakona o odškodninah za izbrisane, ki jo je na ustavno sodišče januarja vložilo Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije. To je decembra lani v intervjuju za STA nakazal tudi predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, ko je dejal, da ustavno sodišče stališča evropskega sodišča zelo natančno pregleda in upošteva.

Moti jih višina odškodnin

Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije sicer najbolj moti sama višina odškodnin. Kot poudarjajo, je evropsko sodišče Kuriću in ostalim petim za 20 let izbrisa priznalo odškodnino za nematerialno škodo v višini 20.000 evrov, medtem ko zakon o odškodninski shemi za isto obdobje priznava 9600 evrov tako za nematerialno kot materialno škodo.