V Sloveniji kopališča z ustrezno kakovostjo vode

Nacionalni laboratorij za okolje in hrano je lani v času kopalne sezone vsake 14 dni ob vzorčenju vode opravil terenske meritve in ocenil prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode so bile v mikrobiološkem laboratoriju opravljene analize prisotnosti dveh indikatorskih bakterij fekalnega izvora - Escherichie coli in intestinalnih enterokoko

Slovenske vode z ustrezno kakovostjo

Glede na poenotene kriterije ocenjevanja stanja kopalnih voda po Evropi so bile slovenske kopalne vode lani razvrščene v ustrezne razrede kakovosti na osnovi štiriletnega niza podatkov (2011-2014). Razredi kakovosti so določeni na osnovi statistične obdelave podatkov in so naslednji: odlična, dobra, zadostna in slaba kopalna voda; ustrezna pa je tista kopalna voda, ki je vsaj zadostna.

Poleg Slovenije je lani ustreznost vseh kopalnih voda doseglo še devet evropskih držav, in sicer Avstrija, Ciper, Grčija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Romunija in Slovaška. Slabe oz. neskladne kopalne vode so bile določene v Estoniji, na Irskem, na Nizozemskem, na Švedskem, v Španiji, Italiji in Franciji.

Stabilno stanje tudi na morju

Stabilnejše stanje kopalnih voda že vrsto let ugotavljajo na morju, saj te zadnja leta izpolnjujejo tudi strožje - priporočene zahteve kakovosti oz. so bile tudi lani razvrščene kot odlične. S tem se Slovenija uvršča v sam vrh med državami EU.

Tako skladnost kot Slovenija sta dosegla le še Ciper in Malta, številne države pa imajo na morju še vedno določene neskladne kopalne vode (Italija 105 kopalnih voda, Francija 40, Španija 37, Danska 15, Hrvaška tri).

Tudi na celinskih vodah v Sloveniji vse od 2010 neskladnih kopalnih voda ne beležijo, kar pa ne velja za vse evropske države. Slovenija se z 42,3 odstotka odličnimi, 50 odstotkov dobrimi in 7,7 odstotka zadostnimi celinskimi kopalnimi vodami med evropskimi državami uvrša v zlato sredino.

Meritve na območjih tradicionalnih zbiranj

Kopalne vode v Sloveniji so bile določene na odsekih, kjer se kopalci že tradicionalno zbirajo v večjem številu. Za varno kopanje je poskrbljeno na naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, območje kopališča je vidno označeno, vodne površine so ograjene, dostopi v vodo in sanitarije so urejene. Teh kopališč je pri nas 18, in sicer je 14 na morju, tri na Blejskem jezeru in eden na Šobčevem bajerju.

V naravnem okolju pa se lahko kopamo v tako imenovanih kopalnih območjih - to so pretežno naravni odseki na rekah, jezerih in morju, namenjenih kopanju. Kopalnih območij je določenih 30. 23 območij je na rekah Idrijca, Soča in Nadiža na Goriškem, na Bohinjskem in Blejskem jezeru na Gorenjskem, na Dolenjskem in v Beli krajini pa so na rekah Kolpa in Krka.

Sedem območij tudi na morju

Sedem kopalnih območij je določenih tudi na morju. V teh območjih ni direktnih izpustov komunalnih odpadnih voda, kljub temu pa se zaradi zdravstvene varnosti kopalcev kakovost vode redno preverja.

V letošnjem letu bodo prve vzorce vode na obalnih kopalnih vodah analizirali prihodnji teden, na celinskih vodah pa se vzorčenje začne teden pred začetkom kopalne sezone, to je predvidoma 8. junija. Agencija RS za okolje bo sprotne rezultate kakovosti vode objavljala na svoji spletni strani, kopalci pa bodo k kakovosti vode obveščeni tudi prek informacijskih tabel na samih kopališčih.