TUDI DRŽAVA JE TRIKRAT REKLA NE: Predkupne pravice za palačo Trevisini niso uveljavili ne v času Golobove ne Janševe vlade

Občina Piran je letos predkupno pravico za palačo Trevisini zavrnila trikrat. Enako pa je, kot izhaja iz dokumentacije, v posameznih postopkih ravnala tudi Direkcija Republike Slovenije za vode, ki odloča o uveljavljanju državne predkupne pravice na vodnih in priobalnih zemljiščih. Občina Piran je sicer palačo Travesini prodala že leta 2001, pod takratno županjo Vojko Štular iz stranke Socialni Demokrati.

Pomembna je predvsem časovnica. Odločitve države niso bile sprejete zgolj v času ene politične oblasti. Del postopkov je potekal še v času vlade Roberta Goloba, del pa po nastopu vlade Janeza Janše.

[gallery id='282']

Januarja predkupne pravice ni uveljavila država

Ta dokument se nanaša na ponudbo za parcelo 1122, k. o. 2630 Piran, na kateri stoji palača Trevisini. Direkcija RS za vode je ponudbo prejela 12. novembra 2025. Prodajna cena je znašala 1,9 milijona evrov. Direkcija je 5. januarja 2026 izdala izjavo, da država predkupne pravice ne bo uveljavila. Dokument je bil elektronsko podpisan dan pozneje.

Direkcijo je takrat vodila Lidija Kegljevič Zagorc, ki jo je Golobova vlada za vršilko dolžnosti direktorice imenovala novembra 2025. Država je imela torej možnost poseči v prodajo, vendar je ni izkoristila.

Občina je trikrat rekla ne

Tudi Občina Piran je predkupno pravico zavrnila večkrat.

Prvi sklep o neuveljavitvi predkupne pravice je župan Andrej Korenika podpisal 18. februarja. Pozneje je občina enako odločitev sprejela še dvakrat. Občina je pojasnila, da za nakup ni imela določenega konkretnega javnega programa in da sredstva za nakup, upravljanje in vzdrževanje objekta niso bila zagotovljena v občinskem proračunu.

Toda pri celotni zgodbi je pomembno, da Občina Piran ni bila edini javni subjekt, ki je imel možnost uveljavljati predkupno pravico in se je temu odpovedal.

Enako je ravnala tudi država, tudi trikrat

Iz dokumentacije o posameznih prodajah izhaja, da je bila možnost uveljavljanja predkupne pravice ob spremembah lastništva preverjana tudi na državni ravni. Tudi država je ni uveljavila. To pomeni, da se pri palači Trevisini ni večkrat ponovila samo odločitev Občine Piran, ampak tudi odločitev pristojnega državnega organa.

Posebej pomembno je, da so se ti postopki raztezali čez obdobje menjave oblasti. Vlada Roberta Goloba je mandat končala 4. junija 2026, ko je vodenje države prevzela vlada Janeza Janše.

Po razpoložljivi dokumentaciji država predkupne pravice za palačo ni uveljavila niti v postopkih v času Golobove vlade niti v postopkih po nastopu Janševe vlade.

V ospredju zato celotna časovnica

Portal Necenzurirano je pri poročanju o prodaji palače v ospredje postavil predvsem odločitve Občine Piran in povezave novih lastnikov z aktualnim ministrom Francijem Matozom. Župan Andrej Korenika očitke o političnem dogovarjanju zavrača.

Dokumenti o ravnanju države pa zgodbi dodajajo širši kontekst. Če je bilo neuveljavljanje predkupne pravice občine eden od ključnih elementov javne razprave o prodaji palače, je pomembno tudi vprašanje, zakaj iste možnosti ob posameznih prodajah ni izkoristila država.

In to pod dvema različnima vladama.