TEŽAVE Z LEGALIZACIJO: Odlok na odlok, nasrkajo pa izolski mali kmetje

Zgodba o težavah zakupnikov in lastnikov zemljišč v izolski občini, ki imajo tam postavljene tako imenovane pomožne kmetijske objekte, ima dolgo brado. Večini objektov ne bo uspelo legalizirati, ne da bi vanje posegli. "Vse se je začelo zaradi vikendašev," s prstom kažejo na tiste, ki jih bolj kot obdelovanje zemlje mika pogled na morje in so šli s svojimi vrtnimi lopami za shranjevanje orodja predaleč.

Predstavniki ministrstva zadržani

Na posvet so na pobudo Civilne iniciative za zagotavljanje pogojev kmetovanja in samooskrbe v občini Izola med drugim povabili tudi predstavnike kmetijskega ministrstva, a so se opravičili, češ, da imajo ravno tisti dan sestanek, na katerem bodo reševali dotično problematiko.

A tudi zbrani na okrogli mizi niso mogli priti do skupne rešitve, kako pomagati zakupnikom in lastnikom zemljišč, ki morajo svoje pomožne objekte legalizirati. Vsak od odločevalcev namreč vleče na svojo stran. Zavod za varstvo naravane in kulturne dediščine na območju izolskega amfiteatra ne dopušča vkopavanj in temeljenja stavb, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa ima drugačna merila in kriterije od tistih, s katerimi je v Prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občina Izola želela priti nasproti prav obdelovalcem kmetijskih površin.

"Zgodba je postala nevzdržna," je bil kritičen izolski župan Igor Kolenc, ki je poudaril, da je bil občinski prostorski akt sprejet s soglasjem ministrstva za kmetijstvo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. "Pravila smo definirali, da se jih ne držimo," je izrazil razočaranje nad neuspehom občinskega akta. Nasproti mu namreč stojijo pravila Sklada, ki je lastnik skoraj polovice kmetijskih zemljišč in gozdov na območju izolske občine. "Gre za začasna zemljišča, ki ne morejo imeti tako globokih temeljev," je pojasnjeval njihov predstavnik Martin Brus.

Do zdaj izdali dve dovoljenji

Prav temelji, vkopani objekti, prevelike dimenzije ali preveč manjših objektov na enem zamljišču so najpogostejši vzroki, zaradi katerih lastniki pomožnih objektov ne morejo legalizirati. "Dosti rajši bi povedal, da smo izdali 200 dovoljenj, a smo samo dve," je situacijo opisal tudi načelnik izolske upravne enote, Branko Andrejašič.

A vse te različne zahteve imajo na koncu, kot so zapisali pobudniki posveta, istega „prizadetega“, kmetovalca, zakupnika ali lastnika. Zato odgovorne pozivajo "k tvornemu sodelovanju pri zagotovljanju najosnovnejših pogojev kmetovanja, od vinogradništva in oljkarstva do sadjastva in vrtnarjenja v izolski občini."