"Zavidljivi dosegi Žurnalovih tiskanih in digitalnih izdaj namreč niso bili dovolj glede na trend padanja prihodkov od oglaševanja v slovenskih medijih in glede na relativno majhen delež oglaševalske pogače, ki v Sloveniji pripada tisku," je pojasnil Igor Vobič s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo dodaja, da je bil Žurnal že od samega začetka v slabem položaju glede svojih rezultatov in je svojim lastnikom prinesel milijonske izgube, in to navkljub relativno dobrim rezultatom na področju branosti časopisa in obiska spletne strani.
"Izgube so se kopičile in predstavljale problem za delovanje še v času pred krizo. Brezplačniški tip je v tujini večinoma propadel ali vsaj zamrl že pred leti, s prihodom gospodarske in oglaševalske krize pa so se brezplačniki, ki so bili pred desetletjem napovedovani kot poslovni model prihodnosti, izkazali kot najbolj šibke in najbolj dovzetne za nihanja v splošnem gospodarskem stanju," je zapisal in dodal: "Žurnal in Žurnal24 sta - čeprav sta ponujala veliko oglaševalskih in promocijskih besedil - ustvarjala tudi vsebine, ki so prispevale k boljši obveščenosti javnosti, izvajala nadzorniško funkcijo nad politiko, gospodarstvom in nepravilnostmi ter tako krepile medijski prostor in javni interes."
Ob tem je še poudaril, da le redki brezplačniki v Zahodni Evropi danes še delujejo, še redkejši pa so uspešni. Podobnega mnenja je tudi medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin, ki je model brezplačnikov sicer označila za primer kanibalizacije novinarskega dela.
Commenti 0
Sii il primo a commentare.