Status − potreba ali potuha?

Stvar, ki je bila v času, ko so naši starši gulili osnovnošolske klopi, prej izjema kot pravilo, postaja v današnjem, vse bolj "hitrem, norem in sodobnem življenju" nekaj povsem običajnega, normalnega in nujnega. Pa je temu res tako?

Ob kopici šolskih obveznosti, ki "tarejo" današnjo mladino, so tukaj še vzporedna izobraževanja na glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe, in najrazličnejši športni klubi, kjer trenirajo perspektivni športniki.

Beseda bo tekla seveda o podeljevanju statusov športnika oziroma umetnika; zadeva, ki sproža pomisleke tako pri starših, učiteljih in ne nazadnje učencih. Tistih brez statusa.

Dejansko stanje na šolah

Na nekaterih osnovnih šolah obstajajo oddelki, kjer ima že skoraj vsak posameznik status umetnika ali perspektivnega športnika. Tem se pridružujejo še učenci s statusom migranta in učenci s posebnimi potrebami. Učenec, ki nima ničesar od naštetega, je torej edini, ki je lahko ocenjen kadarkoli.

Starš, ki ni želel biti imenovan, je zadevo komentiral z naslednjimi besedami: "Kot starš otroka s statusom sem načeloma proti sistemu razlikovanja položaja otrok glede statusa. Otroci s statusom so privilegirani v primerjavi s tistimi brez statusa. Njihovo delo je lahko kampanjsko in omogoča boljši učni uspeh. Otrok s statusom športnika ima načeloma boljši položaj ter večjo pomoč staršev. Otrok brez staršev, brez finančnih sredstev ali lačen otrok je za "kazen" vprašan le tedaj, ko vsi "statusarji" opravijo svoje obveznosti. Naš otrok ima status, ker ga ima polovica razreda in bi bil tako brez njega v slabšem položaju. Ne dopuščamo pa, da bi status zlorabljal."

Na deljena mnenja naletimo tudi med učitelji. Nekaterim se zdi, da učenci ne zmorejo prenatrpanega urnika, drugi pravijo, da jim s statusi dajejo potuho, nekaterim pa je vseeno.

Kako do statusa?

Potek za pridobitev statusa je zakonsko določen. Starši skupaj z otrokom izpolnijo vlogo za pridobitev statusa umetnika, v kateri opredelijo prilagoditve, ki jih otrok potrebuje, in načine ter roke za ocenjevanje. Kot prilogo je k prošnji potrebno priložiti potrdilo o vpisu v drugo šolo, urnik vzporednega izobraževanja, razpored dejavnosti, tekmovanj ali nastopov v tekočem šolskem letu in razpored predvidenih odsotnosti od pouka v tekočem šolskem letu. Za pridobitev statusa perspektivnega športnika pa je potrebno prošnji priložiti potrdilo o registraciji pri nacionalni panožni športni zvezi, potrdilo, da učenec tekmuje v uradnem tekmovanju nacionalne panožne športne zveze, urnik treningov, razpored obsega dejavnosti, tekmovanj ali nastopov v tekočem šolskem letu, razpored predvidenih odsotnosti od pouka v tekočem šolskem letu in potrdilo o priznanjih oziroma dosežkih v preteklem šolskem letu. Na podlagi izpolnjene dokumentacije šola odloči o podelitvi statusa.

Teoretično vse lepo in prav, v praksi pa še zdaleč ne tako. Vse več je namigovanj, da posamezniki dogovor o statusu izrabljajo.

Za mnenje smo povprašali ravnatelja Osnovne šole Koper, gospoda Antona Baloha. Na šoli je v tekočem šolskem letu manj kot deset odstotkov učencev s statusom športnika oziroma umetnika (56). Zatrdil nam je, da so vsi statusi preverjeni ter potrjeni s strani klubov, šol in staršev. Prav tako so dolžni sporočiti, če se učenec teh ur ali treningov (več) ne udeležuje. Zagotovil nam je tudi, da se ni nikoli zgodilo, da bi učenci s statusom, ki so pravila šole kršili, ostali nekaznovani zaradi tega.

Mnenje iz "sveta športa"

Predsednik odbojkarskega kluba Luka Koper, gospod Artur Ražman, nam je pojasnil, da vsakemu učencu, ki pridno trenira in hodi na tekme, na njegovo prošnjo izdajo potrdilo, ki ga zahteva šola za dodelitev statusa.

Prav tako je podobnega mnenja trener nogometa, gospod Boško Boškovič. Zatrdil nam je, da sam statuse podpira in se strinja, da si vsak vesten in delaven športnik status zasluži. V svoji skupini je potrdilo izdal približno 12 fantom, ki trenirajo štirikrat na teden po eno uro in pol.

Mnenje iz "sveta kulture"

"Včasih so morali učenci in dijaki za pridobitev statusa športnika ali glasbenika dosegati najvišje rezultate na tekmovanjih nacionalne in mednarodne ravni. Danes pa velja tisti stari olimpijski rek: važno je sodelovati, ne zmagati. Sam odobravam podeljevanje statusa športnika in umetnika, le kriterije za pridobitev le-tega je potrebno ponovno prerešetati in dvigniti. Enako mislim tako za športnike kot za glasbenike," nam je svoje mnenje razkril ravnatelj Glasbene šole Koper, gospod Iztok Babnik.

Večina učiteljev glasbene šole Koper se s statusi, vsaj s takšnimi, kakršni so, ne strinja.

"Mislim, da so se statusi po osnovnih šolah razvrednotili in bi jih bilo potrebno ukiniti. Umetniki ali športniki, tisti, ki so res dobri in zagrizeni, najdejo sami pot iz vsakdanje sredine. Ti so ta pravi in znajo kasneje ceniti tudi samo pot svojega truda in prizadevanj, ki jih je pripeljala do uspeha … Če pa ne, pa niso vredni biti privilegirani. Uspešnost je mešanica prizadevnosti, delavnosti, radovednosti ter skromnosti - ne pa privilegijev v družbi," meni gospod Friderik King, učitelj kitare.

Obstajajo seveda tudi drugačna mnenja:

"Osebno zagovarjam statuse. Do sedaj sem statuse umetnikov vedno podpirala, kadarkoli so me (pridni) učenci prosili, včasih sem pa sama staršem to predlagala. Razlog je pa ta, da se učenec izogne stresu nenapovedanega spraševanja, saj preživi veliko časa na Glasbeni šoli in je velikokrat preutrujen zvečer, ko naj bi se še učil "za vsak slučaj", če bo naslednji dan vprašan. Mislim, da se da z organiziranim spraševanjem ravno tako doseči znanje učenca," je svoje razmišljanje sklenila Selma Chicco Hajdin, učiteljica klavirja.

Zborovodkinja gospa Maja Cilenšek je mnenja, da so statusi posledica preobremenjenosti otrok v šoli: "Preveč ur, preveč domačih nalog, neprimerni učni načrti (prezahtevni in neprilagojeni starosti otrok, veliko neuporabnih informacij). Če želi otrok v šoli narediti vse, kar od njega pričakujejo in kadar od njega pričakujejo, si ne more privoščiti veliko ostalih dejavnosti. Glede na sistem pouka v šolah menim, da so statusi nujni. Veliko bolj jasna pa bi morala biti pravila, kdo status lahko dobi. In ja, najbrž bi si marsikateri učenec glasbene šole prej zaslužil status umetnika kot nekateri "športniki". 

Status za življenje

V prvi vrsti naj bo odgovornost za status in dejansko potrebo po njem pri otrocih in njihovih starših. Ena od možnih rešitev, ki jo vidimo sami, so tudi redna mesečna poročila in dokazila, ki bi jih glasbena šola oziroma športni klubi posredovali šolam.

Kakorkoli - statusi ali ne, življenje ne deluje po vnaprej določenih datumih. Postreže ti s številnimi preizkušnjami, pri tem pa ne izbira listka na koledarju …

Ostale vsebine iz rubrike Regionalček: http://www.regionalobala.si/regionalcek