STARODAVNA CISTERNA PO MNENJU EKSPERTOV NE PREDSTAVLJA PRESEŽKA: Glavnino kamnitega materiala bo lahko uporabil gradbeni izvajalec (FOTO)

Med izkopavanji so odkrili večjo cisterno (na levi) in manjšo (na desni), ki pa še ni popolnoma raziskana. (Foto izkopavanja večje cisterne: Tomaž Primožič/FPA, foto manjše cisterne: bralec).

Med arheološkimi izkopavanji leta 2009 zaradi načrtovane gradnje garažne hiše sta bili odkriti dve cisterni: večja je imela premer 18,9 metra, manjša pa 2,8 metra. Večja je zagotavljala vodo za celoten nekdanji zaporniški kompleks, ki je deloval od leta 1822 do sredine 20. stoletja. "Narejena je bila tako, da se je voda prelivala iz prekata v prekat do sredine, kjer je bila cisterna s pitno vodo. Funkcija manjše cisterne ni znana, morda je starejša ali pa je služila kot cisterna nepitne vode," so na občini povzeli ugotovitve iz poročila Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Bralec, ki se je na nas obrnil s sporočilom o rušenju cisterne, je bil prepričan, da vanjo pritekajo najmanj štirje podzemni vodni viri in da se z njihovim uničevanjem "krši osnovno ustavno pravilo o nedotakljivosti in zaščiti naravnih vodnih virov", vendar so na občini te navedbe zavrnili.

(Foto: Tomaž Primožič/FPA)

Zagotavljajo, da podzemnih vodnih virov tam ni

Večja cisterna, ki je tudi raziskana v celoti, je po ugotovitvah arheologov služila kot vodni zbiralnik za deževnico in vodni vir za zapor. Druga, manjša cisterna še ni raziskana do konca, raziskave se bodo izvajale marca. "Do danes niso ugotovili obstoja podzemnih virov, ki bi napajali cisterno, tako da sklepajo, da se tudi ta cisterna polni z deževnico. To domnevo potrjuje tudi dinamika nihanja vodne gladine v cisterni, ki se ne spreminja," dodajajo na občini.

Za pojasnila smo se obrnili tudi na Rižanski vodovod Koper, vendar so nam odgovorili, da omenjeni zbiralnik vode ni v njihovem upravljanju. "V Rižanskem vodovodu ne moremo ocenjevati vrednosti kulturne dediščine in morebitnih posegov vanjo. Prav tako ne razpolagamo s podatki o tem, koliko podzemnih virov se steka v omenjeni vodnjak," so odgovorili.

Vprašanja smo naslovili tudi na Geološki zavod Slovenije, na njihov odgovor še čakamo.

(Foto: Tomaž Primožič/FPA)

Ministrstvo je rušenje cisterne predvidelo že leta 2010

Na Mestni občini Koper so pojasnili, da je bila odstranitev cisterne predvidena že na začetku projekta podzemne parkirne hiše pod Muzejskim trgom. Za sprejem odločitve o tem, ali je cisterno treba ohraniti in situ ali je dopustna njena nadzorovana odstranitev, je bilo v okviru Zavoda za kulturno dediščino in Ministrstva za kulturo sklicanih več različnih strokovnih komisij. Ekspertna mnenja glede nujnosti ohranitve cisterne so si bila sicer neenotna.

Ekspertna mnenja, ki so zagovarjala ohranitev strukture in situ, "so cisterno opredeljevala kot tipičen izdelek, ki časovno sodi v konec večtisočletne sredozemske tradicije spopadanja človeka s pomanjkanjem pitne vode in poudarjala visoko stopnjo ohranjenosti cisterne, ki bi omogočala njen nadaljnji obstoj v primarni ali sekundarni funkciji," so pojasnili na ministrstvu. Mnenja, ki so dopuščala odstranitev cisterne, pa so jo s stališča tehnične dovršenosti in časa, v katerem je bila zgrajena, "opredeljevala kot splošen utilitaren podzemni objekt za zbiranje deževnice, ki globalno gledano ne predstavlja presežka v smislu velikosti in tehnične inovativnosti, ampak je izraz splošno razširjene tehnologije gradnje podzemnih vodnih zbiralnikov, ki je bila poznana že več tisočletij pred njeno izvedbo," so zapisali na ministrstvu.

Končno odločitev je sprejelo Ministrstvo za kulturo z odločbo iz leta 2010, s katero je dovolilo, da se cisterna lahko nadzorovano odstrani – tako kot so bile pred tem odstranjene druge arheološke ostaline na območju načrtovane gradnje. Občina je v letu 2018 pridobila soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je svojo odločitev o rušenju cisterne oprlo na odločitev Ministrstva za kulturo v letu 2010.

(Foto: Tomaž Primožič/FPA)

Kako bodo ohranili spomin na cisterno?

"Cisterne sicer ne moremo ohraniti v naravi, smo pa v dogovoru z zavodom za varstvo kulturne dediščine zelo skrbno zavarovali spomin nanjo. Pred odstranitvijo smo jo namreč dokumentirali v celoti, in sicer na način, ki omogoča izdelavo tehničnih načrtov in trirazsežnostne rekonstrukcije v digitalnem okolju za potrebe arhivskega varstva," odgovarjajo na občini. Poleg tega bodo ob rušenju shranili vzorce posameznih gradiv in izbrali morebitne izpovedne premičnine, ki bodo kot arheološke najdbe postale del arhiva arheološkega najdišča in jih predali Pokrajinskemu muzeju Koper, zagotavljajo. "Ob tem naj dodamo, da si občina še vedno želi in prizadeva, da bi del cisterne predstavila na zgornji ploščadi, v okviru končne ureditve trga, ki jo moramo seveda predhodno uskladiti z Zavodom za varstvo kulturne dediščine," so še zapisali na občini.

Z ministrstva pa so sporočili, da je na Muzejskem trgu trenutno ob gradbenih delih poteka tudi arheološka raziskava, s katero bodo na območju načrtovane gradnje garažne hiše odstranjene še poslednje arheološke ostaline. "Ker izkop celotne cisterne v kosu zaradi njene globine ni mogoč, je dovoljena izvedba dokumentiranja po režnjih ob sprotnem rušenju že dokumentiranih režnjev. Izvajalec raziskave bo pri rušenju v skladu z ustaljenimi standardi stroke shranil vzorce posameznih gradiv in odbral morebitne izpovedne premičnine, ki bodo kot arheološke najdbe postale del arhiva arheološkega najdišča in bile po izvedeni poterenski analizi predane v trajno hrambo Pokrajinskemu muzeju Koper. Glavnina kamnitega materiala bo za odvoz oz. preuporabo prepuščena investitorju oz. izvajalcu gradbenih del," so še dodali.

Pokrajinski muzej Koper (foto: Regional)

Katere najdbe so še našli na gradbišču garažne hiše?

Kot je po prvih arheoloških izkopavanjih julija lani pojasnila arheologinja Helena Bešter, ki za podjetje PJP iz Slovenske Bistrice vodi terenska dela, je največ najdb iz obdobja med 16. in 18. stoletjem, naleteli pa so tudi na ostanke poznorimske poselitve. Našli so ostaline iz rimskega obdobja, predvsem jame z ostanki kolov za leseno gradnjo, kot tudi zunanji, severni zid nekdanje kaznilnice. Poleg tega so odkrili tudi dva grobova ter številne drobne najdbe, predvsem keramiko.

V okviru gradnje vhodnega portala v bodočo parkirno hišo pod Muzejskim trgom so raziskali tudi del Belvederja. Vse najdbe so dokumentirali in jih v skladu z zakonodajo predali Pokrajinskemu muzeju Koper. "Arheološke raziskave še niso zaključene, ob koncu del bomo s strani arheologov pridobili vse podatke in jih predstavili javnosti," so še navedli na občini.