STANOVANJ PRIMANJKUJE, HIŠE PA SAMEVAJO: V Ajdovščini odkrili skoraj 650 potencialno praznih objektov

Stanovanjska problematika ni povezana zgolj s pomanjkanjem novogradenj. Pomemben del stanovanjskega potenciala predstavljajo tudi obstoječe nepremičnine, ki iz različnih razlogov ostajajo prazne ali pa so le delno izkoriščene. To še posebej velja za večje družinske hiše, v katerih so nekoč živele številčnejše družine, danes pa v njih pogosto prebiva le ena ali dve osebi.

Na ta potencial opozarja tudi direktorica Javnega stanovanjskega sklada Občine Ajdovščina Alenka Čadež Kobol, ki meni, da bi lahko z drugačnim pristopom k uporabi zasebnih nepremičnin pomembno prispevali k reševanju stanovanjskih potreb.

Alenka Čadež Kobol

Skoraj 650 objektov brez porabe elektrike

Po besedah direktorice so v občini evidentirali 649 objektov, ki imajo električni priključek, vendar nimajo porabe električne energije. Ta podatek so uporabili kot enega od kazalnikov, da nepremičnine niso v uporabi.

Največ takšnih objektov je prav v mestu Ajdovščina, kjer se nahaja približno četrtina vseh evidentiranih nepremičnin. Med naselji z večjim številom neizkoriščenih stanovanjskih objektov direktorica omenja tudi Vrtovin, Predmejo in Dobravlje.

Ob tem je treba poudariti, da odsotnost porabe električne energije še ne pomeni nujno, da je vsaka evidentirana nepremičnina primerna za takojšnjo vselitev. Del objektov bi pred ponovno uporabo potreboval obnovo, pri drugih pa bi bilo treba urediti tudi lastniška ali druga vprašanja.

Kljub temu številke kažejo na pomemben potencial, še posebej ob dejstvu, da se zaradi gospodarskega razvoja in novih zaposlitvenih možnosti povečuje tudi potreba po stanovanjih.

Velike hiše, v katerih ostajajo prazna nadstropja

Ena od možnosti, ki jih želijo spodbuditi, je boljša izraba velikih družinskih hiš. Na Primorskem so takšne nepremičnine precej pogoste. Gre za objekte, ki so bili zgrajeni za večgeneracijsko bivanje, danes pa njihovi lastniki uporabljajo le manjši del razpoložljivih prostorov. "Tudi te prevelike hiše, ki so pri nas na Primorskem po večini take, da so samo polovico izkoriščene," opozarja Čadež Kobol.

Kot eno od možnih rešitev izpostavlja ureditev ločenega stanovanja v pritličju ali nadstropju hiše, ki bi ga starejši lastnik lahko oddal mladi družini. Takšna ureditev bi po njenem mnenju prinesla koristi obema stranema. Mladi bi dobili dostopnejšo možnost bivanja, starejši pa bi lahko z najemnino lažje pokrivali stroške vzdrževanja nepremičnine.

Ob tem direktorica poudarja še socialni vidik medgeneracijskega sobivanja. Mlajši stanovalci bi lahko starejšim pomagali pri vsakodnevnih opravilih, prevozih do zdravnika ali nakupovanju.

Vendar je prav pripravljenost lastnikov, da v svojo hišo sprejmejo druge ljudi, eden največjih izzivov. "Tukaj je treba miselnost obrniti. To ne gre čez noč," poudarja direktorica, ki ugotavlja, da je predvsem pri starejši populaciji precej zadržanosti in strahu pred neznanimi najemniki.

Stanovanjski sklad bi prevzel del tveganja

Pomembno vlogo pri odpravljanju teh pomislekov bi lahko imel javni stanovanjski sklad, ki že razvija model posredovanja med zasebnimi lastniki in najemniki.

Po pojasnilih Čadež Kobol sklad preverja plačilno sposobnost prosilcev za stanovanja in skrbi za urejanje najemnih razmerij. Lastnikom želi tako ponuditi večjo varnost, kot bi jo imeli pri samostojnem oddajanju nepremičnine. "Da bojazni z neplačili ni, ker gre vsa najemnina preko sklada. Se pravi, riziko je na nas," pojasnjuje direktorica.

Prednost takšnega sistema naj bi bila tudi najemnina, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Cilj namreč ni doseganje najvišjih tržnih najemnin, temveč zagotavljanje dostopnega bivanja ob primernem nadomestilu lastnikom.

Sklad lahko v določenih primerih sodeluje tudi pri financiranju obnove stanovanja. Vložena sredstva se nato postopoma poračunajo z najemnino.

Brez državnih spodbud bo težko

Ena največjih ovir za aktivacijo praznih stanovanj ostajajo stroški obnove. Številne starejše nepremičnine potrebujejo obsežna vlaganja, lastniki pa zanje pogosto nimajo dovolj sredstev.

Kot poudarja direktorica, so obstoječe finančne spodbude usmerjene predvsem v energetsko prenovo, medtem ko velik del stroškov predstavljajo dela v notranjosti objekta.

Obnova kopalnice, zamenjava napeljav, ureditev tal in prilagoditev prostorov za samostojno stanovanjsko enoto lahko pomenijo precejšen finančni zalogaj. Prav zato si na ajdovskem stanovanjskem skladu želijo, da bi država v prihodnje oblikovala dodatne ukrepe, ki bi lastnike spodbudili k aktivaciji praznih nepremičnin.

Med možnostmi direktorica omenja davčne spodbude, subvencije in ugodnejše kredite. "Zdaj trenutno ni nobene pomoči tem lastnikom, ki se odločijo, da zagrizejo v tak projekt," opozarja Čadež Kobol, pri čemer ima v mislih predvsem pomoč pri prenovi notranjih prostorov za oddajo.

Kaj si o sobivanju s starejšimi mislijo mladi?

Prav iskanju novih rešitev je namenjen raziskovalni projekt Modeli aktivacije velikih družinskih hiš s praznimi ali delno praznimi bivalnimi površinami, v katerem sodelujejo Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Raziskovalci želijo med drugim ugotoviti, pod kakšnimi pogoji bi bili mladi in drugi iskalci stanovanj pripravljeni sprejeti alternativne oblike bivanja, vključno z uporabo neizkoriščenih prostorov v večjih družinskih hišah.

V ta namen bo v Ajdovščini potekala fokusna skupina, v kateri bodo lahko udeleženci predstavili svoje stanovanjske potrebe, izkušnje in pričakovanja. Po besedah direktorice naj bi skupina štela največ okoli deset udeležencev, saj želijo omogočiti poglobljeno razpravo.

Zbrana mnenja bodo raziskovalcem pomagala pri oblikovanju rešitev, ki bi jih bilo mogoče uporabiti tudi širše po Sloveniji. Projekt je usmerjen v pripravo strokovnih podlag za prihodnje ukrepe stanovanjske politike.

Fokusna skupina 9. novembra v Ajdovščini

Srečanje bo v ponedeljek, 9. novembra 2026, ob 17. uri, v sejni sobi Javnega stanovanjskega sklada Občine Ajdovščina na Goriški cesti 29e.

K sodelovanju vabijo predvsem mlade in druge iskalce stanovanj, ki živijo v občini Ajdovščina, še posebej prebivalce podeželskih območij in manjših naselij.

Prijave zbirajo prek elektronskega naslova anja.lazar@irssv.si, po telefonu 051 204 115 ali prek spletnega obrazca, objavljenega na strani Javnega stanovanjskega sklada Občine Ajdovščina.

Projekt odpira širše vprašanje, ali je mogoče del stanovanjskega primanjkljaja odpraviti tudi brez novih gradenj. V Ajdovščini namreč na eni strani primanjkuje dostopnih stanovanj, na drugi pa obstaja obsežen fond stavb in stanovanjskih površin, ki ostajajo neizkoriščene.

Ključno vprašanje tako ni samo, koliko novih stanovanj bo treba zgraditi, temveč tudi, kako spodbuditi lastnike, da bodo obstoječe nepremičnine ponovno namenili bivanju.