SOSEDSKE PROVOKACIJE: Hrvaška si mejo določa na takšen način, kakor njej najbolje ustreza
Zunanji minister Karl Erjavec je v Odmevih na TVS poudaril, da Slovenija tehnično oviro postavlja na slovenskem ozemlju, Hrvaška si po njegovem mnenju mejo določa na način, kakršen njej najbolj ustreza. "Ravnajo po svojem interesu, mi pa nismo naivni. Tehnične ovire bomo postavili tam, kjer bo najbolj koristno, da uresničimo naše cilje," je dodal.


Slovenija bo oviro po ministrovih besedah postavila tako, da ne pride do ponovne razpršitve migrantskega vala in da zagotovijo varen pristop migrantov na eno vstopno točko.
Ograja postavljena na slovenskem ozemlju
"Rad bi zelo jasno povedal, da je tehnična ovira postavljena na slovenskem ozemlju in tako smo danes tudi odgovorili na noto, ki jo je poslala Hrvaška," je dejal Erjavec. Ta odgovor sicer še ni v Zagrebu, saj želi Erjavec o njem obvestiti ministre na petkovi seji vlade.
Treba je tudi vedeti, da meja med Slovenijo in Hrvaško ni določena, zato je v teku arbitražni postopek, je še pojasnil minister in dodal, da je zato "naivno, ko pravijo, da je žična ograja postavljena na njihovem ozemlju". "To bomo vedeli takrat, ko bo o meji odločilo arbitražno sodišče," je pojasnil.
Gledajo na svoj interes
"Ko gre za Muro in za našo mejo, želijo, da se upošteva kataster, ko pa jim koristi, da ni katastra, na primer, ko gre za mejo med Srbijo in Hrvaško, pa želijo, da je meja med državama sredina Donave," je še ponazoril Erjavec.
Zavrnil je tudi očitke Hrvaške, da Slovenija ne spoštuje obveze, sprejete na mini vrhu EU-Balkan. "Slovenija obveze spoštuje, in sicer gre za 17 točk, ki predvidevajo, da je potrebno voditi koordinacijo," je pojasnil. "Zanimivo je, da z Avstrijo ni nobenih težav, tudi pred bruseljskim vrhom jih ni bilo, medtem pa poznamo izkušnje s Hrvaško, ko je razpršila migrante in so morali iti preko Sotle," je spomnil zunanji minister.
Reševanje krize brez sodelovanja Turčije ne bo mogoče
Za rešitev migracijske krize je sicer po njegovem mnenju nujno potrebno skleniti akcijski načrt s Turčijo in se dogovoriti za skupno zavarovanje schengenske meje. "Med svojim obiskom na Dunaju sem poudaril, da bi bilo dobro, da bi pri tem sodelovali z Avstrijci in Nemci, ne pa da vsak nekaj varuje na svojem delu, s čemer rahljamo schengensko mejo," je dodal.
Več pozornosti je po njegovem mnenju treba nameniti tudi Grčiji, ker je ta najbolj južna schengenska država. "Vemo, da tam zadeve ne delujejo, če bi, potem bi imeli na balkanski poti manjše zaplete," je še povedal.
Vir: Uredništvo/STA Foto: arhiv



Commenti 0
Sii il primo a commentare.