Do Sončevega mrka pride, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem in ga prekrije, vedno pa ob mlaju. Kolobarjasti Sončev mrk se pojavi, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.
Sončevi mrki so redek nebesni pojav, a eden najbolj spektakularnih
Skozi vso zgodovino človeštva so jim namenjali veliko pozornosti ter jih povezovali s številnimi miti in tradicijami. Po ljudskem verovanju naj bi Sončevi mrki napovedovali naravne katastrofe, nepredvidene dogodke in velike nesreče.
Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih; takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce.
Sicer pa je letošnji april, ko gre za nebesne pojave, nekaj posebnega. Že 15. aprila smo namreč lahko spremljali Lunin mrk, ki mu pravijo tudi "krvava luna", sedaj pa bo sledil še Sončev. Letos bo prišlo še do dveh mrkov. 8. oktobra bo popolni Lunin mrk, ki bo najlepše viden iz Francoske Polinezije in Nove Kaledonije, 23. oktobra pa delni Sončev mrk, ki ga bo moč spremljati od Kamčatke do Mehike.
Naslednji bo leta 2015
Naslednji popolni Sončev mrk bo leta 2015, ki bo viden v delih Islandije, Evrope, severne Afrike in Azije. V Sloveniji bomo morali na popoln mrk čakati do leta 2081, leta 2015 pa bo viden delni Sončev mrk.
Commenti 0
Sii il primo a commentare.