Home/Slovensko morje prava deponija plastike
Regional3 min di lettura

Slovensko morje prava deponija plastike

Slovensko morje je najbolj onesnaženo na svetu. Pilotna študija Inštituta za vode in Kemijskega inštituta kaže, da je stanje že kar alarmantno. Na vsak kvadratni kilometer morja plava milijon mikrodelcev plastike.

Slovensko morje prava deponija plastike
FOTOGRAFIJA

Slovensko morje skriva (po oceni) 300 milijonov mikrodelcev plastike 

Čeprav imamo Slovenci, še posebno pa Primorci, zelo radi morje, očitno zanj ne skrbimo dovolj dobro. Pilotna študija dveh inštitutov – za vode in kemijskega – kaže, da je naše morje bolj onesnaženo kot severni Pacifik, ki je do sedaj veljal za najbolj onesnaženo morje na svetu.

Težave s plastiko

Največ vidnih kosov plastike so strokovnjaki našli na obali Mesečevega zaliva, na Debelem rtiču in v Fiesi, vendar se prava nevarnost skriva v morju, so strokovnjaki ugotovili s posebno mrežo, imenovano manta, in analizo rezultatov. V povprečju ima slovensko morje na kvadratni kilometer milijon mikrodelcev plastike (ki spet niso tako majhni, da jih ne bi videli, ko so enkrat zbrani na kupu), najnižji analiziran vzorec je imel 150.000 mikrodelcev, najvišji pa vrtoglave tri milijone mikrodelcev.

Mesečev zaliv je eno najbolj s plastiko onesnaženih priobalnih območij

Za primerjavo, vzhodni del severnega Pacifika, ki je doslej velja za najbolj onesnaženo morje, ima vrednosti v povprečju okrog 300.000 mikrodelcev na kvadratni kilometer, Beringovo morje, ki velja za najčistejše na svetu, pa jih ima le 68.

Plastika se v morju znajde predvsem zaradi malomarnosti ljudi, saj nekateri, na primer, mečejo palčke za ušesa v straniščno školjko. Te se zaradi svoje majhnosti izognejo filtrom čistilnih naprav in pristanejo v morju. A če gre v tem primeru za malomarnost, so strokovnjaki odkrili, da veliko delcev pristine v morju tudi nehote. Pri pranju oddej iz flisa ali oblačil se namreč izločajo vlakna, ki so iz plastike, prav tako je plastika prisotna v številnih kremah in pilingih, ki jih običajno speremo z vodo.

Iz morja v ribe in na krožnik

Omenjene mikrodelce plastike, ki ne plavajo na površju, ribe velikokrat zamenjajo za hrano- Predvsem vlakna so tista, ki jih najbolj zmedejo, študija pa je pokazala, da je plastika prisotna v vsaj 15 odstotkih brancinov in orad v našem morju. Ta plastika se širi v organizmu ribe in je za človeka zelo nevarna. Nanjo se namreč vežejo številne človeku škodljive snovi, nevarna pa je tudi sama plastika, ki je kancerogena in velja za hormonskega motilca.

Plastika konča v ribah in na krožnikih 

Omenjeno stanje v našem morju sicer ne more biti samo posledica malomarnosti Slovenije oziroma njenega slabega ravnanja s komunalnimi odpadki. Veliko plastičnih odpadkov namreč konča v morju tudi v drugih državah ob Jadranu. Grčija in Albanija sta znani po tem, da velikorat tone plastičnih smeti, ki plavajo, odvržeta v morje, tok pa jih odnese proti severu, kjer največ preglavic povzročajo Hrvatom. Ti so večkrat morali čistiti plaže, ki so bile polne plastike. Naše morje pa je še dodatno onesnaženo tudi zaradi pristanišča, kjer določene ladje najbrž spustijo balastne vode. 

Omenjeno študijo po metodi slovenskih strokovnjakov bodo v prihodnje opravile tudi ostale jadranske države in preverile onesnaženost morja.


Vir: Jaka Vran

Commenti 0

Rispetta le nostre regole

Sii il primo a commentare.