Slovenija na tapeti, kaj bodo pokazali strni testi?

Slovenski minister bo v ponedeljek na zasedanju evroskupine poročal o poteku postopkov v Sloveniji, a bančni rezultati se pričakujejo v četrtek, tako da v ponedeljek še ne bo mogoče podrobno razpravljati o tem in sprejemati kakršnih koli sklepov, je minuli četrtek pojasnil vir pri EU.

Navedb medijev, da bodo slovenske banke potrebovale od štiri do pet milijard evrov, ni evropski vir ne zanikal ne potrdil, češ da številk ne pozna, je pa poudaril, da bi bile, če bi bile točne, za slovenske oblasti zlahka obvladljive.

Ugibanja o nadzoru pretoka kapitala in drugih izrednih ukrepih po objavi izida pregleda slovenskih bank po vzoru tistih, ki so jih sprejeli na Cipru, pa v Bruslju na vseh koncih odločno zavračajo.

Smo daleč od Cipra

Vir pri EU je ta ugibanja označil za "izjemno osupljiva" in ekonomsko eksotična. "Prav nobenega razloga ni, da bi sploh začeli razmišljati o tem. Smo svetlobna leta od takšnega položaja. Kdor koli piše o tem, je najmanj zlonameren," je še poudaril.

Evroskupina se bo sicer osredotočila na izvajanje programov pomoči za Grčijo, Irsko in Ciper. Edina odločitev, ki se pričakuje, je odločitev o sprostitvi naslednjega obroka pomoči Cipru, ki znaša 100 milijonov evrov, za kar mora država predvsem pospešiti proces privatizacije.

Pri Grčiji se še vedno zapleta, ker se Atene s trojko mednarodnih posojilodajalcev - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom - ne morejo dogovoriti o zapolnitvi proračunske vrzeli v letu 2014 in nekaterih drugih odprtih vprašanjih, kar je pogoj za sprostitev naslednjega, milijardnega obroka posojila.

V povezavi z Irsko ni pričakovati nič posebnega. Ministri bodo le preučili razmere v državi, ki bo 15. decembra končala program pomoči brez previdnostnega posojila.

Evroskupina bo obravnavala tudi poročilo IMF o finančnih in gospodarskih razmerah v območju evra, v katerem se IMF strinja z evropskimi ocenami, da evropsko gospodarstvo okreva, in poudarja, da je "absolutno nujno" vzpostaviti bančno unijo.

Bančna unija za močnejši bančni sistem

Bančna unija bo sicer glavna točka zasedanja vseh finančnih ministrov EU v torek, na katerem bo Slovenijo zastopal državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko.

Finančni ministri bodo v torek poskušali doseči dogovor o drugem stebru bančne unije - enotnem mehanizmu za reševanje bank. Ta vključuje enotni organ, ki bo bdel na pravili za urejeno sanacijo in likvidacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva, ter enotni sklad s prispevki finančnega sektorja, iz katerega se bo črpalo pomoč bankam.

Uroš Čufer, minister za finance

To je drugi steber bančne unije, ključno dopolnilo k prvemu stebru - enotnemu nadzoru. V okviru enotnega nadzora bo Evropska centralna banka izvedla celovit pregled 130 sistemskih bank v območju evra, ki bo osvetlil kapitalske potrebe bank, zato je prej treba doreči tudi pravila za reševanje bančnih problemov.

Odprta so štiri ključna vprašanja. Prvo je, kdo lahko sprejme končno odločitev o tem, da se začne postopek reševanja v banki, na primer likvidacija banke. To je lahko ena od institucij EU in članice se ne strinjajo, ali naj bo to Evropska komisija ali Svet, ki združuje članice unije.

Za Slovenijo je pri iskanju odgovora na to odprto vprašanje pomembno, da končna odločitev ni sprejeta brez vključenosti zadevne članice. "Ne predstavljamo si, da bi bila sprejeta odločitev o reševanju neke banke, ne da bi zadevna država imela pri tem besedo," je novembra poudaril Mavko.

Drugo odprto vprašanje je, ali naj mehanizem vključuje vse banke v EU ali samo tiste, ki sodelujejo v skupnem nadzornem sistemu.

Tretje odprto vprašanje se nanaša na način odločanja v mehanizmu. Pri reševanju banke morajo biti odločitve sprejete hitro in učinkovito, običajno čez konec tedna, obenem pa ni zelo preprosto ustreči tej učinkovitosti in zagotoviti, da so vsi deležniki v celoti vključeni v proces, je Mavko novembra pojasnil problem.

Kako bomo v bodo reševali banke?

Zadnje večje odprto vprašanje pa je način financiranja reševanja bank. Na mizi je predlog, da bi se ustanovil enotni sklad, ki ga Slovenija zelo podpira. Ni pa enotne podpore temu skladu. Nekatere države bolj zagovarjajo mehanizem povezave nacionalnih skladov za reševanje bank.

Pričakuje se, da bo na koncu dosežen kompromis, ki bo odseval kompromis na področju nadzora. Glede na to, da je bila na področju nadzora dogovorjena centralizacija pri odločanju in izvajanju, se bo to verjetno zgodilo tudi pri reševanju, saj sta nadzor in reševanje povezana, je novembra menil Mavko.

Torkovo zasedanje se bo po pričakovanjih zavleklo pozno v noč, a je kljub temu velika verjetnost, da dogovora še ne bo in da bo treba pred vrhom EU 19. in 20. decembra sklicati še izredno zasedanje finančnih ministrov EU.

V petek so se v Berlinu z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem sestali finančni ministri Španije, Francije, Italije in Nizozemske, ki so poskušali pripraviti teren za torkov sestanek. Podrobnosti petkovega srečanja niso znane.