Slovenija: Južni tok je dobrodošel
Projekt Južni tok je za Slovenijo dobrodošel, vendar je vprašanje, ali bo sploh realiziran. Izvršni direktor Gen-I Dejan Paravan je na današnjem plinskem forumu v okviru sejma Energetika na celjskem sejmišču ocenil, da lahko na ta projekt kar pozabimo, čeprav se strinja, da bi bila taka tranzitna pot za slovenske dobavitelje plina dobrodošla.

Tudi Milan Lampret iz Geoplina, katerega hčerinska družba Plinovodi je v Sloveniji nosilec projekta Južni tok, pravi, da bi bil z vidika stabilnosti oz. zanesljivosti dobave ta projekt dobrodošel, ker bi diverzificiral dobavne poti iz Rusije. "Ta projekt bi za celo Evropo pomenil večjo zanesljivost dobave," meni Lampret.
Paravan in direktor Elektra Celje Energije Mitja Terče sta ob tem opozorila še na veliko neznank pri projektu. "Pri samem projektu pa žal ne morem reči kar tako zagotovo, ali je to dobro ali slabo za Slovenijo, ker preprosto ne poznam celotne matematike," je opozoril Paravan.
Terče je dodal, da sicer projektu ni mogoče oporekati pozitivnega vpliva na celotno slovensko gospodarstvo v času, ko nujno potrebujemo nove investicijske projekte.

Direktor energetike v Palomi Mirko Horvat je predstavil primer njihovega podjetja, ki je velik porabnik zemeljskega plina. Ko so dve leti nazaj menjevali dobavitelja zemeljskega plina jih je bolj kot cena in zanesljivost dobave s strani dobavitelja skrbelo, kako bodo ta plin pripeljali v Slovenijo. Stroški prenosa so bili tisti, ki so dražili energent.
Paloma je sicer po njegovih besedah v dveh letih zamenjala dva dobavitelja in s tem zmanjšala stroške za 40 odstotkov. Trenutno se z vsemi tremi dobavitelji, ki so sodelovali na današnjem forumu, pogajajo za dobavo zemeljskega plina za leto 2015.
"Ti prihranki, ki jih omenjam, ne temeljijo samo na podlagi učinkov na trgu," je opozoril Horvat in dodal, da so stroške znižali tudi zaradi učinkovite rabe energije oz. z uvedbo novih tehnologij v proizvodnji, zaradi katerih porabijo manj energije.
Pravi, da še imajo potencial zmanjševanja porabe energije, če bi imeli vire za financiranje investicij v posodobitev proizvodnje.
Tudi predstavniki dobaviteljev plina so ob tem poudarili zavedanje o učinkoviti rabi energije, pri čemer svoje rasti, kot zagotavljajo, ne dosegajo s spodbujanjem uporabnikov k večji porabi energenta, temveč z vstopom na nove trge ter nudenjem celovitih energetskih storitev za svoje stranke.
Sicer pa je trg zemeljskega plina danes zelo dinamičen, pogodbe so bistveno krajše kot so bile v preteklosti, dobavitelji pa vedno pogosteje preverjajo boniteto svojih strank in sklepajo zavarovanja, so še izpostavili udeleženci foruma, ki je potekal pod naslovom Strateški plinski projekti in domači plinski trg.
Vir: Uredništvo/STA



Commenti 0
Sii il primo a commentare.