SLABE NOVICE S SLOVENSKIH POLJ: Letošnja letina še slabša od lanske

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Po podatkih državnega statističnega urada, ki temeljijo na ocenah pričakovanih pridelkov s 5. septembra, naj bi povprečni pridelek koruze za zrnje letos znašal le 5,4 tone na hektar. To je za četrtino manj kot lani in kar 38 odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let.

S približno 42.000 hektarjev površin naj bi kmetje skupno pospravili okoli 227.160 ton koruze za zrnje.

Občutno manj tudi silažne koruze in krompirja

Slaba letina se napoveduje tudi pri drugih pomembnejših poljščinah. Povprečni pridelek silažne koruze naj bi znašal 27,2 tone na hektar, kar je 29 odstotkov manj kot lani in 39 odstotkov manj od desetletnega povprečja.

Precej manj bo tudi poznega krompirja. Skupni pridelek naj bi dosegel približno 44.750 ton, kar je 21 odstotkov manj kot lani. Povprečni hektarski pridelek naj bi znašal 17,5 tone oziroma 31 odstotkov manj od desetletnega povprečja.

Podobno slabi so obeti pri oljnicah. Pridelek soje naj bi znašal 1,6 tone na hektar, kar je 41 odstotkov manj od desetletnega povprečja, pri sončnicah pa pričakujejo 1,4 tone na hektar oziroma 39 odstotkov manj od dolgoletnega povprečja. Pridelek suhih bučnih semen naj bi bil s 0,4 tone na hektar za 35 odstotkov manjši od povprečja zadnjega desetletja.

Sladkorne pese najmanj po letu 2019, hmelja za polovico manj na hektar

Posebej izrazit upad se obeta pri sladkorni pesi. Kmetje naj bi je pridelali najmanj od leta 2019, ko so jo v Sloveniji znova začeli gojiti. Površine, namenjene tej poljščini, so se v primerjavi z lanskim letom prepolovile, povprečni hektarski pridelek pa naj bi bil kar 62 odstotkov manjši od lanskega.

Pričakovani pridelek sladkorne pese znaša 20 ton na hektar, kar je 53 odstotkov pod desetletnim povprečjem.

Slabši rezultati se napovedujejo tudi hmeljarjem. Z deset odstotkov manjših površin kot lani naj bi pospravili približno 1090 ton hmelja. Povprečni pridelek naj bi znašal le 0,7 tone na hektar, kar je polovico manj kot v prejšnjem letu.

Jabolk in hrušk manj, nekoliko bolje kaže slivam

Tudi letošnji pridelek jabolk in hrušk v intenzivnih sadovnjakih naj bi bil nekoliko manjši od lanskega.

Pridelovalci naj bi obrali približno 35.780 ton jabolk, kar je dva odstotka manj kot lani. Kljub temu naj bi se povprečni pridelek na hektar nekoliko povečal, in sicer na 19,4 tone.

Pri hruškah pričakujejo okoli 2430 ton pridelka, kar je skoraj sedem odstotkov manj kot lani.

Nekoliko spodbudnejše so napovedi za ekstenzivne sadovnjake. Pridelek jabolk in hrušk naj bi bil večji kot lani, vendar še vedno precej pod desetletnim povprečjem. Z ene jablane naj bi v povprečju obrali 21 kilogramov jabolk, s hruške pa 16 kilogramov.

Najbolje kaže češpljam in slivam. Povprečni pridelek naj bi znašal 11 kilogramov na drevo, kar je 35 odstotkov več kot lani in devet odstotkov nad desetletnim povprečjem.

Grozdja skoraj 30 odstotkov manj kot lani

Občuten upad pridelka se letos obeta tudi vinogradnikom. Po ugodnejši lanski letini naj bi skupni pridelek grozdja znašal približno 65.000 ton, kar je 28 odstotkov manj kot v prejšnjem letu.

Povprečni pridelek grozdja naj bi dosegel 4,8 tone na hektar. To je približno četrtino manj kot lani in nekaj več kot petino manj od desetletnega povprečja.

Podatki statističnega urada tako kažejo, da bo letošnja letina za številne slovenske pridelovalce izrazito podpovprečna. Izjema so predvsem češplje in slive v ekstenzivnih sadovnjakih, medtem ko pri večini pomembnejših poznih poljščin in grozdju pričakujejo občutno manjši pridelek.