ŠEST LET DODATNEGA TRPLJENJA? Hotova zahteva umik predloga za odlog prepovedi baterijske reje

Poslanka Meira Hot je na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janeza Ciglerja Kralja naslovila poslansko pobudo, v kateri nasprotuje predlaganemu šestletnemu podaljšanju prehodnega obdobja za odpravo reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah. Kot opozarja, bi takšna odločitev pomenila nadaljnje odlašanje z ukinitvijo sistema reje, ki živalim omejuje gibanje in izražanje njihovega naravnega vedenja.

"Resnično ne razumem, zakaj ministrstvo predlaga zamik uveljavitve prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah s 1. januarja 2029 na leto 2035," je poudarila poslanka.

Novi posnetki prikazujejo zaskrbljujoče razmere

Pobuda sledi objavi novih posnetkov iz baterijske reje kokoši v osrednji Sloveniji, ki jih je javnosti predstavilo društvo za zaščito rejnih živali AETP.

Na posnetkih so po navedbah društva vidna jajca v bližini iztrebkov in razpadajočih trupel poginulih kokoši, umazanija v hlevu ter živali, ki so ponekod skoraj povsem brez perja na glavi in vratu.

Hotova meni, da takšni prizori znova odpirajo vprašanje ustreznosti baterijske reje in potrebe po čimprejšnjih ukrepih za izboljšanje dobrobiti živali.

"Podaljšanje roka pomeni, da bomo tvegali, da bomo podobne prizore z ogorčenjem spremljali še nadaljnjih šest let. Zaščite živali ne smemo odlagati, kadar bi morali iskati načine, kako jo zagotoviti čim prej," je opozorila.

Zakaj je potrebnih dodatnih šest let?

Poslanka ob tem izpostavlja podatke registra rej kokoši nesnic, po katerih naj bi baterijska reja predstavljala približno 15 odstotkov vseh registriranih zmogljivosti, medtem ko naj bi bilo okoli 85 odstotkov zmogljivosti že v alternativnih sistemih reje.

Po njenem mnenju takšni podatki od ministrstva zahtevajo podrobnejše pojasnilo, zakaj bi bilo treba prehodno obdobje podaljšati za kar šest let.

Od pristojnih pričakuje konkretne in preverljive podatke o številu kmetijskih gospodarstev, ki do leta 2029 ne bi mogla preiti na alternativne sisteme reje, ter o ovirah, ki jim to preprečujejo.

Hotova je ministra na problematiko opozorila že pred več kot mesecem dni, ko je nanj naslovila poslansko vprašanje o predvidenem podaljšanju roka. Kot navaja, odgovora doslej še ni prejela.

Ministrstvo želi rejcem omogočiti več časa za prilagoditve

Ministrstvo za kmetijstvo je v začetku oktobra predstavilo predlog sprememb zakona o zaščiti živali, ki za obstoječe baterijske reje predvideva prehodno obdobje do konca leta 2034.

Minister Janez Cigler Kralj je ob predstavitvi predloga pojasnil, da želi ministrstvo rejcem omogočiti dovolj časa za načrtovanje prilagoditev in potrebnih naložb, pri čemer naj bi cilj opustitve baterijske reje ostal nespremenjen.

Ob tem je ministrstvo napovedalo tudi okrepljen nadzor nad rejo kokoši v obogatenih kletkah.

Inšpekcija hujših nepravilnosti ni potrdila

Društvo AETP je posnetke iz reje kokoši pristojni inšpekciji posredovalo 9. oktobra. Po poročanju Dnevnika je inšpekcija opravila nadzor, vendar hujših higienskih nepravilnosti ni potrdila.

Ugotovila je nekatere neskladnosti na področju dobrobiti živali, med drugim preveliko število kokoši v posameznih kletkah in pomanjkljivo nameščene grede. Rejec je ugotovljene nepravilnosti odpravil, kar je potrdil tudi kontrolni pregled 22. oktobra. Prekrškovnega postopka zato niso uvedli.

Kljub ugotovitvam inšpekcije društva za zaščito živali opozarjajo na sistemske težave baterijske reje in nasprotujejo podaljšanju roka za njeno odpravo.

Hotova zato vztraja, da mora ministrstvo pred morebitno spremembo zakonodaje javnosti in državnemu zboru predstaviti jasne razloge za predlagani odlog. Po njenem prepričanju bi morali pristojni namesto podaljševanja prehodnega obdobja preveriti možnosti za hitrejšo opustitev baterijske reje kokoši nesnic.