SEMEDELČANKA DELILA ZGODBO O NESEBIČNI POMOČI: "Slišala sem hropenje in na tleh zagledala gospoda, ki je imel nevrološke težave"

"V teh časih, ko vsak nekam hiti, s svojimi skrbmi, mislimi in s svojim tempom, lahko spregleda sočloveka, ali pa je morda žal izgubil čut za pomoč drugim," uvodoma zapisuje domačinka. V petek, 1. oktobra, pa se je v Semedeli le našel dober človek, ki je "hitro pomagal, ukrepal in ni kompliciral".

"Bilo je med 12. in 13. uro, ko sem na vrtu pobirala pridelke in občudovala toplo jesen. Nakar sem slišala hropenje. Sprva ni bilo videti nikogar, a sem vseeno naredila obhod proti cesti in zagledala gospoda, ki je obležal na tleh. Gospod je hropel, imel je nevrološke težave in ni mogel vstati. Težko ga je bilo dvigniti. Okrog pa ni bilo nikogar več, ki bi mu pomagal oziroma ni bilo ljudi, ki bi bili voljni pomagati," opisuje. 

V tistem trenutku je mimo pripeljalo vozilo avtošole – pišoča imena avtošole ne pozna – in voznik je nemudoma ustavil vozilo ter razbral, da je potrebna pomoč. "Odzval se je zelo hitro in plemenito. Hvala tudi gospe, ki je gospoda, ki je obležal pomagala dvigniti v avto," nadaljuje.

Omenjenega gospoda so nato odpeljali na urgenco.

"Inštruktor avtošole je zelo človeško in pohvalno ravnal. Ni se oziral na izgubljeno uro vožnje, ki jo je, upam da brez težav, z mladim voznikom nadoknadil. Vsa pohvala inštruktorju, čigar gesta se me je močno dotaknila, ki dokazuje, da v teh težkih časih obstajajo ljudje s plemenitim srcem. In tudi odločno je opravil nalogo namesto "reševalca". Srečno obema in veliko zdravja!

Naj bo čim manj takih uličnih padcev, če pa že, naj nikogar ne pustimo samega, ko si ne more pomagati. Še posebej, ko so minute tudi štete, da dobi pravo pomoč in hitro obravnavo. Greh bi bil nemo, z okna stanovanja opazovati, iti hladno mimo ali celo preskočiti ležečo osebo. Še manj primerno bi bilo obsojati in filozofirati, zakaj je nekdo obležal na tleh in mu ne nuditi pomoč," je zaključila domačinka.