Seks škodi! (In alkohol tudi)

Zgodba

Meghan Miles je uspešna voditeljica dnevnika na lokalni televizijski postaji v Los Angelesu. Po dolgih letih se ji pojavi priložnost, da lahko postane televizijska voditeljica v večji in pomembnejši televizijski hiši. Toda jo v zadnjem krogu ne izberejo in se isti večer skupaj s prijateljicami odpravi na dolgo noč, da s pomočjo alkohola in velike mere zabave  pozabi na neuspeh. Toda zgodaj zjutraj izve, da je bila dejansko izbrana in da mora naslednje jutro na preizkušnjo. Po poslušanju sporočila ugotovi, da ne ve, kje se nahaja, je sredi noči, avto so ji odpeljali, izgubila je telefon in denarnico … in tu se šele njena preizkušnja prične.

Steven Brill se je po šestih letih vrnil. Res, da se je pojavil v enem segmentu znotraj lanskega Movie 43, vendar celovečercev že dolgo ni snemal. Povrhu vsega pa njegova zadnja projekta nista bila ravno uspešna. Mnogi pa ga poznate po dveh komedijah z Adamom Sandlerjem: 'Little Nicky' in rimejk 'Mr Deeds' – obe relativno uspešni, predvsem za Sandlerja in njegovo kariero.

Pri Brillovem najnovejšem izdelku, Walk of Shame, pa je postavljena preizkušnja: tako za glavni lik, Meghan, kot zanj, v obliki povratka. Pri Meghan gre predvsem za metaforo premagovanja ovir pri grajenju kariere in doseganju (pre)visokih in, morda, nedosegljivih (tudi nepotrebnih) ciljev. Preizkušnja za Brilla pa je še večja, saj se je moral dokazati. Moral je potrditi, da je še sposoben posneti dobro povprečno komedijo. In, žal, je padel na izpitu oziroma prejel je eno izmed nižjih ocen.

Okvir zgodbe je povsem primeren za komični žanr, morda toliko pretiran, da bi moral dejansko privesti do zabavne celote. Toda problem je celoten potek zgodbe, nelogična in 'prisiljena' rdeča nit posledičnosti in v zaključku občutek nepopolne in banalne zasnove filma.

Poleg vsega pa je precej nejasna logika znotraj zgodbe o nepoznavanju lastnega mesta in prisotnosti velike količine stereotipnosti, homofobije in rasizma pri vseh članih družbe. Kljub vsemu pa lahko ravno to nelogičnost razumemo kot kritiko do družbe, ki lepo dekle v zelo invazivni obleki ob določeni pozni uri označi z določenim pridevnikom – Brill se je postavil na stran feministk in s filmom skorajda podpisal nekakšen komični postmoderni manifesto v bran ženskam zoper še vedno občutne seksistične družbene oznake.

Rumena

V filmu ne morete mimo rumene barve, saj je barva obleke, ki jo glavna igralka nosi skozi celoten film. Rumena označuje toploto, svetlobo, energijo; v nekaterih kulturah pa se z rumeno povezuje modrost, raziskovanje, znanje, optimizem in užitek. In pomenov je še veliko, ponekod tudi ne tako pozitivnih. Toda v večini primerov se rumena povezuje z vrednotami, ki v naši družbi nosijo velik pomen. Torej, Meghan je nosilka vsega pozitivnega in prinaša vse dobro v predel mesta, ki je z našega vidika popolnoma izgubljeno in poseljeno z vso možno drhaljo tega sveta. Brill prenese na Meghan jezusovski predznak – ona je prišla, da izgubljenim pokaže pravo pot.  Ona: the bitch from the news.