(Še) eno leto zamujenih priložnosti za provinco?

Kljub relativni mladosti v novinarstvu delujem že osem let. Stvari so se v tem času spremenile in spreminjale ali ostale iste. Vzorci se lahko ponavljajo ali spreminjajo, karavana gre vedno dalje. A eno stvar bi si upal trditi. Kadar koli je na tapeti razvoj Obale, ne glede na projekt, občino in barvo trenutne politične struje, je glavna ovira država.

Drugi tir le v programih iz predala v predal

Najbolj eklatanten in v oči bodeč je drugi tir. V Luki Koper se že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja zavedajo, da bo dodaten tir nekoč potreben. Ta nekoč je zelo blizu in ima točno letnico. Z rastjo pretovora bo leta 2018 koprsko pristanišče obremenilo obstoječi tir do njegovih največjih zmogljivosti. Točka preloma. Nova rast pretovora pa bo pomenila preusmeritev blaga na avtoceste, ali bo to stagniralo v pristanišču. 

No, če so se vsa vodstva družbe do sedaj zavedala, da je drugi tir nuja, je to na Ministrstvu za promet v tretjem planu. Projekt, ki bi moral biti nadpolitičen, ker je dolgoročen in strateški, menjuje svoje oblike ob vsaki menjavi na ministrskem stolčku. Vsi imajo posluh, a vsak svoje argumente (proti). Tako še danes ni znana natančnejša ocena vrednosti in časovnica, kdaj bi lahko bil zgrajen. 

Golf igrišče, letališka steza, univerza ... 

Prav paradoks Luke Koper kaže na mačehovski odnos države do Obale in njenega razvoja. Ko je potrebno vleči dobiček in vanjo parkirati politične kadre, je Luka državno podjetje, ko pa je treba vanjo investirati, pa države ni na spregled.

A Luka še zdaleč ni edini primer. Še ena infrastrukturna novost, ta terja bistveno manj sredstev, bi lahko imela pozitiven učinek na celotno regijo. Podaljšanje letališke steze v Portorožu. Oprostite za populizem, ampak gre za 200 metrov asfalta znotraj obstoječih meja letališča, ministrstvo pa prostorski načrt melje že pet let. 

Enako je z golf igriščem, ki ga še ni, čeprav se o njem govori že leta. Obstrukcije sicer ne moremo pripisati zgolj uradni Ljubljani. A medtem, ko v hrvaški Istri ta rastejo kot po dežju, ker je šport v svetu vse bolj popularen in dostopen, ga naša najbolj turistična občina (še vedno) ne premore. Minister za kmetijstvo Židan je že v svojem prvem mandatu na čelu resorja v času Pahorjeve vlade dejal, da dokler bo on minister golf igrišča ne bo. Očitno to obljubo precej dobro drži. Želite še kakšen primer? Predor Markovec bi moral biti zgrajen že pred leti ... 

Črni kal z mejo ali brez?

To so le nekateri večji projekti, ki so zaenkrat ostali zgolj mrtva črka na papirju. Manjših je še veliko več. Od podfinanciranja primorske univerze do zavlačevanja s prižigom zelene luči za urgentni center in še in še ... da ne govorimo o zakonodaji določenih specifičnih panog, vezanih na naše območje, ki jih pišejo uradniki, ki se jim najbrž niti ne sanja, kako potekajo stvari v praksi. Za več informacij vprašajte oljkarje o tem, kako so preteklo sezono lahko špricali oljke in koliko pridelka so izgubili zaradi neživljenjske prepovedi, pod katero so se podpisali ljubljanski birokrati.  

Zato naj bo 2015 leto preloma, ko se bodo državni oblastniki spomnili na ta košček zemlje ob morju. Na provinco, ki ni namenjena le poletnim užitkom tem istim uradnikom, politikom in birokratom. Ker je močna Obala interes cele Slovenije. Brez rampe in carinikov na Črnem kalu.