Sarajevski atentat pred stoletjem sprožil "veliko vojno"

Atentat je bil kaplja čez rob v že tako napetem in provojno usmerjenem ozračju takratne Evrope. Prvi strel, ki ga je izstrelil 19-letni Princip, je prebil steno avtomobila in smrtno ranil vojvodinjo, drugi izstrelek pa je poškodoval vratno arterijo in bil usoden za samega prestolonaslednika. "Saj ni nič," so bile ene izmed njegovih zadnjih besed.

Prestolonaslednik je bil na obisku v BiH, da bi si ogledal vojaške vaje. Njegov obisk je sovpadal s srbskim pravoslavnim praznikom vidovdan, ki ima v srbski zgodovini veliko simbolike; med drugim je na ta dan leta 1389 potekala slovita kosovska bitka.

Za srbske nacionaliste, ki so se zbrali v Mladi Bosni, je bil obisk Franca Ferdinanda dovolj veliko izzivanje, da so skovali načrte za atentat. Mlado Bosno je finančno in z orožjem podpirala v Beogradu ustanovljena tajna organizacija srbskih radikalcev Črna roka pod vodstvom Dragutina Dimitrijeviča - Apisa. Prav Črna roka je Principa, Nedeljka Čabrinoviča in Trifka Grabeža poslala nazaj v Sarajevo z nalogo, da ubijejo avstro-ogrskega prestolonaslednika.

Na atentat se je pripravljalo več oseb, v igri pa je bilo tudi več scenarijev

Prvi poskus v jutranjih urah 28. junija je spodletel. Čabrinovič je poskušal prestolonaslednika ubiti z bombo, ki jo je vrgel proti prestolonaslednikovemu avtomobilu, a se je ta odbila in eksplodirala pred drugim avtomobilom v koloni. Ranjenih je bilo 11 ljudi. Čabrinovič je nato poskušal pojesti kapsulo s ciankalijem in s skokom v reko Miljacko napraviti samomor, a mu to ni uspelo in so ga kljub temu ujeli in aretirali.

Kolona s prestolonaslednikom se je po tem dogodku odpravila proti sarajevski mestni hiši, kjer se je Franc Ferdinand sarajevskemu županu glasno in jezno pritožil nad dogodkom. "Pridem v Sarajevo in sprejmejo me z bombami. Nezaslišano!", se je pridušal. Kasneje se je prestolonaslednik odločil, da bo obiskal ranjene.

General Oscar Potiorek, ki je skrbel za varnost prestolonaslednika med obiskom v BiH, je spremenil prvotni načrt vožnje, tako da bi se kolona vozil na poti proti bolnišnici izognila središču mesta. Z načrtom pa očitno ni bil seznanjen voznik prestolonaslednikovega avtomobila, Franc Urban, ki je peljal po prvotnem načrtu.

Ko je general Potiorek to opazil, je glasno protestiral, zato je med potjo voznik zaustavil vozilo in začel počasi peljali vzvratno. Avtomobil s Francem Ferdinandom pa se je s tem nenadoma pojavil pred Principom, ki je izkoristil priložnost. Iz neposredne bližine je streljal na prestolonaslednika.

"Zofija, Zofija, nikar ne umri! Ostani živa zaradi najin otrok!" so bile po pričevanjih zadnje besede avstro-ogrskega prestolonaslednika. Ki se je pred tem tistega dne veselil, da ga je na obisku v BiH spremljala soproga. V skladu s pravili, ki jih je sprejel Franc Ferdinad v zameno za to, da se je lahko poročil s svojo izbranko, je bila namreč običajno Zofija, nekdanje obubožana češka plemkinja, izključena iz vseh javnih slovesnosti.

Cesarju Francu Jožefu naj bi zasebno sicer odleglo, da ga ne bo nasledil nečak, ki ga ni maral in mu ni zaupal. "Višja sila je vzpostavila red, ki ga jaz žal nisem mogel," naj bi dejal.

Gavrila Principa so takoj po dogodku aretirali. Med preiskavo je v svoj bran dejal, da je atentat maščevanje za zatiranje Srbov. "Sem jugoslovanski nacionalist in zavzemam se za združitev vseh Jugoslovanov in osvoboditev izpod Avstrije," so bile Principove besede, ko je utemeljeval politični motiv svojega dejanja.

Zaradi izdaje in uboja Franca Ferdinanda so skupno obsodili osem ljudi. V skladu z avstro-oogrsko zakonodajo mladoletnih - v Avstro-Ogrski so to bili mlajši od 21 let - niso mogli obsoditi na smrt, zato je Princip dobil najvišjo možno zaporno kazen, 20 let zapora. Zaradi podhranjenosti in tuberkuloze je v zaporu umrl čez slabe štiri leta, aprila 1918.

Smrtonosni streli iz Sarajeva niso bili neposreden vzrok za prvo svetovno vojno, zagotovo pa zadnja posledica razmer v Evropi. Nasproti sta si stala dva bloka držav: centralne sile oz. sile osi (Avstro-Ogrska in Nemčija) in antanta, v katero so spadale Rusija, Velika Britanija in Francija. Politično ozračje je bilo v tem času zaznamovano z nacionalizmom, šovinizmom in imperializmom. Medtem ko so si velesile prizadevale za novo razdelitev sveta, so se Slovani, ki so živeli v Avstro-Ogrski monarhiji borili za svojo samostojnost.

Po atentatu so sledili dnevi ultimatov in vojnih napovedi

Mesec dni po sarajevskem atentatu je na stari celini izbruhnila prva svetovna vojna, ki je zahtevala okoli 8,5 milijona smrtnih žrtev, prvič pa so med bojevanjem tudi uporabili za takratni čas visoko razvito orožje in strupene bojne pline. Tisto, kar je bilo sprva mišljeno kot hiter kaznovalni napad na Srbijo, se je razvilo v morijo do takrat neslutenih razsežnosti.

Prva svetovna vojna se je končala leta 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom Avstro-Ogrske monarhije. Razpadlo je tudi Otomansko cesarstvo, v Rusiji pa je boljševiška oktobrska revolucija odnesla ruskega carja.

V Sarajevu bodo na dan obletnice pripravili multimedijski spektakel z naslovom Stoletje miru po stoletju vojne, s katero želijo svetu sporočiti, da sta mir in zaupanje najvažnejši vrednoti.