ROGLIČ DAL VSE OD SEBE: "Če bi si kaj zamislil, bi bile to boljše noge" (FOTO, VIDEO)

Roglič je 196,3 kilometra dolgo preizkušnjo od Ljubljane do Šenčurja, ki je vključevala tudi pet krogov okoli Možjance, končal na desetem mestu. Za zmagovalcem Remcom Evenepoelom iz Belgije, sicer svojim ekipnim kolegom pri Red Bullu, je zaostal minuto in 19 sekund, od bronastega odličja pa ga je ločilo 20 sekund.

V predzadnjem in zadnjem krogu je bil Roglič večino časa sam na čelu zasledovalne skupine za Evenepoelom in pozneje srebrnim Giuliom Cicconejem. Zaradi tega mu je proti koncu nekoliko zmanjkalo moči.

"Če bi lahko izbiral in si kaj zamislil, bi si malo boljše noge in posledično boljši rezultat. Na koncu je tako, kot je. Moja zmaga je bilo danes to deseto mesto. Res sem dal vse od sebe, vse sem pustil na cesti in najlepša hvala danes vsem ljudem ob cesti in doma pred ekrani. To so občutki, ki jih nikoli ne bom pozabil," je v mešani coni povedal 36-letni Roglič.

"V tistih trenutkih, ko sem lahko, sem užival. Težko je biti pameten takoj po dirki, saj moraš vse malo analizirati. Precej hitro sem bil prazen in ko enkrat to začutiš, nikoli ni bolje. Zato sem imel kar borbo do konca," je še dodal izkušeni Zasavec.

Tri mesta za Rogličem je ciljno črto prečkal Jakob Omrzel. Ob svojem debiju v članskem dresu slovenske reprezentance je za zmagovalcem zaostal dobri dve minuti.

"Bilo je zelo težko, a tudi ekstremno lepo, navijači ob cesti so bili res izjemni. Poklon vsem. Klanec je bil relativno kratek in tam se je odvijala dirka. Tam so vsi prikazali svojo moč in v tistih petih minutah se je delala dirka. Če si imel v nogah, si imel," je razmišljal 20-letni Novomeščan.

Omrzel je opisal tudi taktiko slovenske reprezentance, ki jo kot selektor vodi Uroš Murn: "Taktika je bila, da ostali nadzorujejo dirko ter mene in Primoža v kar se da dobri poziciji pripeljejo do klanca. Potem pa smo odvisni od dirkanja na Možjanco. Na vrhu se preštejemo in gremo v naslednji krog. Primož je bil naš vodja, a tudi ostali smo imeli priložnosti."

Primož Roglič na koncu deveti. https://t.co/IFA1jN65ed

— Toni Gruden (@duledoz) October 4, 2026

Po sedmem mestu v skupnem seštevku Vuelte in etapni zmagi si je Omrzel vzel nekoliko daljši premor, vendar se njegova sezona z domačim evropskim prvenstvom še ne končuje. Prihodnji teden ga čakajo italijanske klasike, med njimi tudi sobotni spomenik po Lombardiji.

Omrzel se je dotaknil tudi izjemne kulise, ki so jo pripravili številni navijači ob slovenskih cestah. "Zelo posebno je bilo. Hvala vsem, da so prišli. Lepo je bilo videti znane in neznane obraze ob cesti, da so vzklikali naša imena. To si lahko želi vsak športnik," je dodal.

Pohvalil je tudi vzdušje v slovenski reprezentanci, v kateri se je zelo hitro počutil domače. "Zadnje tri dni, ko smo skupaj z ekipo, smo se imeli zelo dobro. Delovali smo dobro in v veselje mi je bilo dirkati z njimi," je še povedal najmlajši član slovenske reprezentance.

Na drugi strani po izkušnjah je Matej Mohorič, ki je ciljno črto prečkal na 33. mestu. Kot običajno je skrbel za dobro pozicioniranje reprezentančnih kolegov, podobno vlogo pa je opravljal tudi Jan Tratnik.

Mohorič, ki bo čez dva tedna praznoval 32. rojstni dan, je pohvalil organizacijo evropskega prvenstva. "Celotna izvedba je bila na najvišji ravni in vsi smo uživali, zagotovo tudi navijači ob cesti. Lahko smo ponosni, da smo tako športen narod. Za nas je bila posebna čast nastopati pred domačimi navijači," je dejal.

Ob tem je izpostavil tudi odsotnost Tadeja Pogačarja. "Je pa nekaj grenkega priokusa, ker je manjkal Tadej Pogačar, ki bi dal še dodatno iskrico prvenstvu. Vseeno smo lahko ponosni na Primožev rezultat, za katerega se je potrudil maksimalno. Še pred leti bi to bil velik uspeh, danes pa je malo grenkega priokusa. Kljub temu imamo pred sabo še nekaj svetlih let," je pristavil Mohorič.

"Danes prave taktike ni bilo. Belgijci so naredili, kar so morali, saj so vedeli, da imajo najmočnejšega kolesarja na dirki. Šli so na polno na vzponih in na koncu vselej odločajo noge, zato prave strategije ni," je za konec dejal Mohorič.