Referenduma kot kaže ne bo

Kot pravi, sklepa ustavnega sodišča ni mogoče razumeti drugače, kot da z njegovo vročitvijo Državni volilni komisiji (DVK) prenehajo vsi referendumski roki, ker se tudi ne izvajajo referendumska opravila.

Pri tem Pirnat pojasnjuje, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi zahteva, da dan glasovanja ne sme biti manj kot 30 dni oddaljen od dneva razpisa referenduma. V ta rok pa obdobje do končne odločitve o odloku ne more šteti, ker sedaj DVK ne pripravlja referenduma in ne tečejo nekateri roki za referendumska opravila.

Tudi če bi ustavno sodišče na koncu odločilo, da je odlok skladen z ustavo - za kar pa Pirnat ocenjuje, da je malo verjetno - bi po njegovih besedah državni zbor moral spremeniti odlok, ker preprosto ne ustreza več zakonski zahtevi o tem, kdaj se izvede dan glasovanja.

V primeru razveljavitve odloka pa, kot pojasnjuje, obstaja tako možnost, da ustavno sodišče samo razpiše nov datum ali pa naloži DZ, naj sprejme nov odlok. Vendar Pirnat ne vidi prav dobrega razloga, zakaj bi ustavno sodišče samo določilo način izvedbe svoje odločitve in s tem določilo datum glasovanja. Bolj verjetno se mu zdi, da bi odpravo neustavnosti naložilo DZ.