Recenzija: Razbijač Ralph

Režija: Rich Moore.

Igrajo/Posodili so glas: John C. Reilly, Jack McBrayer, Jane Lynch in drugi.

Zgodba

Animirani film v svoji retro začinjeni komični pustolovščini predstavi Razbijača Ralpha (John C. Reilly), glavni in zlobni lik arkadne video igre Wreck-It Ralph, ki želi spremeniti svojo (določeno) vlogo in dokazati vsem, da je zmožen dobrih dejanj. Ralph se odloči začasno zapustiti svoj svet, da bi lahko našel potrditev svoje dobrote, ki je v obliki medalje, slednjo pa lahko pridobi le znotraj katere koli druge video igrice. Njegova drzna poteza se izkaže za (skoraj) katastrofalno za vse video igrice v igralnici.

Dokazovanje

V svetu so dobri in slabi ljudje. Od rojstva s(m)o nekateri označeni, če ne pa se z leti oblikujemo v dobro- ali zlonamerne osebke. Izvzemajoč dejstvo pripadnosti k eni ali drugi skupini je bistveno, da se zavedamo, da smo del sveta, v katerem nosimo vloge. Takšne ali drugačne. V zaključku pa se vse sprevrže v dobro ali slabo. Relativno. Film je zgolj še ena propagandna varianta širjenja 'pravilnih' in moralnih vrednot, žuganja ne-pridnim otrokom in poudarjanja pokore, usmiljenja, sprave ter skromnosti. In spet dobimo posameznika, ki se napolnjen s prej omenjenimi vrednotami v svetu, ki jih ne upošteva, zmedeno vije po ulicah kaotičnega sveta, da bi našel pravo pot … Ki je ni.

Video igrice

Ali smo s tem filmom že tako globoko v obdobju (pretiranih) posvetil starim, predhodnim, pozabljenim ali katerim koli že rečem, ki nas popeljejo nazaj v čas in jih označimo s pridevnikom 'retro', ali preprosto v filmski industriji nimajo več idej in reciklirajo iz zgodovine vse, kar lahko. V zgodbi se pojavijo video igrice, ki so današnji mladini skoraj popolnoma neznane in si dejansko zaslužijo vzdevek 'retro', vendar nam omenjeno dejstvo ne pomaga pri vprašanju o tem, ali je bil namen posvetilo ali zgolj izkoriščanje starih, a vedno priljubljenih franšiz.

Kljub vsemu pozdravljam reklamo iz moje mladosti že pozabljenim zabavnim video igram, vendar manipulacija mlajše (in kot kaže tudi odrasle) populacije z uporabo priljubljenih likov seže onstran dovoljenega in preide v prej obravnavano formo posrednega izobraževanja (gledalcev) prek filma. Morda sem pričakoval preveč, morda sem si preslabo ogledal kar gledljiv film, toda nedopustno je vnašati preteklost v današnji čas, jo preoblikovati in prilagoditi, da bi služila glavnemu namenu širjenja za določene sfere sprejemljivih družbeno določenih (naturalističnih) vrednot. 

Več recenzij najdete s klikom na to povezavo: Filmofilofilmu