Razprava o reformi trga dela najprej o večji fleksibilnosti

"Reforma trga dela je namenjena delodajalcem, da jih opogumi k zaposlovanju," je v razpravi dejal minister za delo Andrej Vizjak. Poleg tega je reforma namenjena tudi brezposelnim, da bodo prej poprijeli za delo, ter debirokratizaciji nekaterih postopkov, a ta dva cilja sta po Vizjakovih besedah nekoliko v ozadju.

Večjo fleksibilnost na trgu dela naj bi po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo Patricie Čular dosegli predvsem z možnostjo, da lahko brezposelni nad 50 let ter upokojenci opravljajo začasna in občasna dela, ter da se lahko delavec prijavi na zavodu za zaposlovanje že v času teka odpovednega roka. "S tem se takšnemu delavcu omogoči, da že čas teka odpovednega roka izkoristi za iskanje novega delovnega mesta," je dejala.

Kaj bo z brezposelnimi?

Poleg tega je med poglavitnimi cilji izpostavila še zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe s spremembami na področju denarnih nadomestil. Konkretno to pomeni, da se odmerni odstotek denarnega nadomestila za primer brezposelnosti znižuje, kar je Čularjeva pojasnila z dejstvom, da je razlika med minimalno plačo in denarnimi nadomestili za čas brezposelnosti v času krize premajhna.

Cilj novele zakona je tudi odprava administrativnih ovir, npr. z ukinitvijo obveznosti prijave prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje, je še povedala. Ta obveznost pa ostaja za delodajalce v javnem sektorju in javnih gospodarskih družbah.

Barbara Žgajner Tavš (PS) je predlogu očitala, da ne zagotavlja zadostne stopnje socialne varnosti. Ne vsebuje nobenega jamstva, da bodo doseženi cilji, kot so manjša segmentacija na trgu dela, večja zaposljivost ali nova delovna mesta, je dejala. Cilj reforme trga dela bi morali biti prožna zakonodaja, ustrezna socialna varnost in nenazadnje tudi učinkovita aktivna politika izobraževanja, a tega tu ni, je opozorila.

Da se opravljanje začasnih in občasnih del omogoča zgolj upokojencem in brezposelnim, ki so starejši od 50 let, se zdi Majdi Potrati (SD) diskriminatorno.

Prav tako so do te določbe zadržani v DL. "Zatiskanje oči pred dejstvom, da marsikateri zaposleni v popoldanskem času ali čez vikend opravljajo še kakšno delo, je zamujena priložnost za zmanjševanje dela na črno in odrekanje davkom in prispevkom," je dejal Rihard Braniselj (DL).

Mihael Prevc (SLS) pa je izrazil pomisleke do predlaganega znižanja odmernega odstotka denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. To sicer pomeni devet milijonov evrov prihranka, a je neugodno za prejemnike, zato v SLS predlagajo, naj ta delež v začetku brezposelnosti ostane nespremenjen, pozneje pa se bolj strmo zniža. To bi po Prevčevih besedah pomenilo večjo spodbudo za iskanje zaposlitve.

Predlog bodo podprli tudi v NSi, je napovedala Iva Dimic. Ob tem je opozorila, da je treba za zbiranje dajatev od občasnega dela brezposelnih in upokojencev oblikovati poseben proračunski sklad.

Sorodne vsebine:

Koalicija poudarja pomembnost sprejetja, opozicija opozarja na njeno kratkoročnost

DZ na izredni seji o reformnih zakonov

Janša išče ruski kapital