RAZKRIVAMO: 10 najvišjih plač na Univerzi na Primorskem

Univerza na Primorskem ima preko 730 redno zaposlenih oseb (niso vsi za poln delovni čas), letno pa od države prejme okrog 11 milijonov evrov dotacije. Večji del denarja odpade na plače zaposlenih. Kako visoki pa so najvišji prejemki? 

10 najbolje plačanih akademikov Univerze na Primorskem je lani prejelo 590.000 tisoč evrov (v povprečju 59.000 evrov), vendar znesek bruto plač se iz leta v leto znižuje. Leta 2009 je tako 10 zaposlenih z najvišjimi plačami prejelo dobrih 900.000 evrov, leta 2010 833.000 evrov, leta 2011 791.000 evrov in predlani 604.000 evrov.

Razlika se pozna ravno na vrhu, saj se je najvišja plača v petih letih znižala s 155.000 na 76.000 evrov bruto. Zanimivo je, da najbolje plačan nikoli ni bil rektor univerze. Tri leta je bil to direktor Znanstveno raziskovalnega središča Darko Darovec, zadnji dve leti ima najvišjo plačo Rado Pišot, ki je prav tako zaposlen na ZRS-ju.

Darovcu je bila sicer kmalu po prihodu Dragana Marušiča na rektorski položaj vročena izredna odpoved delovnega razmerja zaradi nepravilnosti. Zadeva je končala na sodišču, a je sodišče na vseh ravneh razsodilo v prid univerze.

Zanimive so tudi razlike med prvim desetim najbolj plačanim zaposlenim na univerzi skozi leta. Leta 2009 je razlika znašala 86.000 evrov, nato se je skozi leta zmanjševala, v lanskem letu je znašala 24.000 evrov.

Denarja primanjkuje, grozi nelikvidnost

Najvišje plače so se tako skozi leta znižale (predvsem pri vrhu lestvice), kar sicer ne preseneča, glede na to da se univerza bori s podfinanciranjem, ki bi utegnilo prepeljati do nelikvidnosti. "V kolikor se sistem financiranja ne spremeni, bi lahko bila likvidnost ogrožena že čez leto dni," opozarja rektor Dragan Marušič, ki pravi, da sedanja porazdelitev sredstev za visoko šolstvo ni poštena in jemlje Univerzi na Primorskem. "Problem je v vladni uredbi iz leta 2010, ki je ukinila t. i. glavarinski sistem financiranja, ki predvideva dodelitev javnofinančnih sredstev univerzi na podlagi števila vpisanih študentov in financiranje zasnovala na drugih, za UP manj ugodnih postavkah in jo s tem pahnila v neenakovreden položaj v primerjavi z Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru," še dodaja rektor.

Rektor Dragan Marušič

Univerza na Primorskem je po svojih izračunih bila deležna le 5,63 odstotka sredstev, namenjenih visokemu šolstvu, namesto 6,68 odstotka. Razlika je samo v študijskem letu 2012/13 znašala 2,5 milijona evrov. Primanjkljaj v financiranju se beleži vse od leta 2011.

Vlada namerava omenjeno uredbo prenesti v novi Zakon o visokem šolstvu RS. "To je za nas alarmantno, saj bi pomenilo, da se uzakonijo neenake razvojne možnosti javnih univerz," je še sklenil Marušič.