Pust po izročilu čas norčij, rajanja in obloženih miz

Pomembne praznične dneve so ljudje od nekdaj slavili z obilno jedačo in pijačo, je za STA opozorila predavateljica na Fakulteti za turizem Brežice, etnologinja Lea Kužnik. Hrana za pusta je morala biti po njenih besedah čim bolj mastna in vsak se je moral do sitega najesti. Prav tako je veljalo za živino.

Še danes po njenih besedah pustne maske na Slovenskem pobirajo darove zato, da si po končanih obhodih naredijo skupno pojedino.

Ocvirkovka, luštrkajca in ajdova potica

Za pustni čas je značilna potica z nadevom iz ocvirkov, imenovana ocvirkovka ali špehovka, ki je najbolj okusna še topla, pravi Kužnikova. Za špehovko je značilen nadev iz narezane klobase ali scvrte sveže slanine.

Poseben nadev iz svežega luštreka ter kuhanega in na drobne kocke narezanega suhega svinjskega mesa je značilen za potico luštrkajco ali luštrakajco. V pustnem času pa so po izročilu pekli tudi ajdovo potico, torej potico iz ajdove moke z nadevom iz skute in smetane, je pojasnila.

Krofi povezani z dunajsko dvorno kuhinjo

Poleg potic so za pustni čas značilni krofi in flancati, je opozorila Kužnikova. Med kmečkim prebivalstvom so bili v navadi krofi brez nadeva. Ponekod so jih imenovali bobi ali krapi.

Kot navaja Leksikon etnologije Slovencev, krofe povezujejo z dunajsko dvorno kuhinjo, kjer naj bi jih v 1. polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi. Leta 1815 naj bi jih na dunajskem dvoru pojedli osem do deset milijonov.

Flancati kot ocvrte, nekvašene testene krpice pa so kot plemiška jed na Slovenskem izpričani v poznem srednjem veku. V kmečkem okolju so po navajanju enciklopedije postali pustna jed vsaj v 2. polovici 18. stoletja. Kasneje so poleg krhkih postali priljubljeni tudi kvašeni flancati.

Ob pustu mora biti na mizi svinjska glava

Kužnikova je opozorila, da so poleg mastnega peciva po izročilu za pusta uživali veliko svinjskega mesa. Staro pravilo je velevalo, da mora biti ob pustu na mizi svinjska glava, ki jo je bilo treba skuhati že na četrtek pred pustno nedeljo, imenovan tudi debeli ali tolsti četrtek, ki velja za godovni dan vseh debeluhov.

Pustni nedelji pa ponekod še danes pravijo mastna nedelja ali debelnica, je spomnila.

Na pepelnično sredo za Ljubljano značilna slanikova pojedina

Pustnemu torku sledi pepelnična sreda ali pepelnica, ki je prvi dan 40-dnevnega posta. Na pepelnično sredo je za Ljubljano značilna slanikova pojedina, na katero so do 2. svetovne vojne vabile znane ljubljanske gostilne.

Slovenski pregovor po navajanju Kužnikove pravi: O pustu so zrele neveste, o postu pa preste. Njegovo sporočilo po njenih besedah priča o dveh pomembnih obdobjih med koncem zime in pomladjo, o pustu na eni strani in o pepelnici ter o 40-dnevnem postu, ki se je končal z veseljem velike noči.

Pustni čas je bil eno najbolj primernih obdobij za poroke ali vsaj za spoznavanje bodočih partnerjev, saj zabave, prešernosti in družabnih plesov ni manjkalo, je še pojasnila etnologinja.