PROTI AGRESIVNEMU OGLAŠEVANJU PO OBALI TUDI PREOSTALA SLOVENIJA: Kaj bo prinesla reforma zakona o cestah?

Izjema pri agresivnem oglaševanju niso niti ceste. Plakati, elektronski zasloni, obešanke. Gre za oglaševanje, ki vpliva na prometno varnost, saj so oglasi oblikovani tako, da pritegnejo pozornost, je za Žurnal24 povedal psiholog Mitja Svetina, ki raziskuje vedenje udeležencev v prometu. Problem je toliko večji, ko razmere na cestah niso običajne, na primer v času slabega vremena, gostega prometa ali poletne vročine.

Na ministrstvu za infrastrukturo se zavedajo, da tovrstnega oglaševanja ne bo mogoče prepovedati v celoti, ga bodo pa poskušali z restriktivnimi ukrepi čim bolj omejiti. Zakon iz leta 2010 omejuje oglaševanje ob državnih cestah, ne velja pa tudi za občinske ceste.

To področje naj uredili občinski odloki, kjer pa stopajo v ospredje interesi posameznikov. Nekatere občine naj bi zaradi želje po večjih prihodkih od dajatev za oglaševalska mesta pogosto zamižale na eno oko. Ker zakon določa, mora biti 40 metrov od ceste prostor prazen, oglaševalci postavljajo panoje na 41. metru, na zasebnih zemljiših.  So pa zato oglasi neprimerno večji, jumbo panoji, ki so ponoči za povrhu vsega morda še osvetljeni.

Kljub vsemu ministrstvo z reformo zakona o cestah ne bo uvedlo bistvenih sprememb, saj na osnovi izkušenj ne podpirajo ideje Darsa po razširitvi varovalnega pasu ob cestah in avtocestah.